Mario Draghi EU pozval k pragmatičnemu federalizmu

Pred seboj imamo le eno pot, to je pot »pragmatičnega federalizma«, ki Evropi omogoča napredovanje pri strateških temah, je prepričan nekdanji guverner Evropske centralne banke in nekdanji italijanski premier Mario Draghi.

To je izjavil ob prejemu prestižne nagrade Princesa de Asturias za mednarodno sodelovanje. Po mnenju žirije je namreč Draghi »ključna osebnost pri obrambi evropske integracije in mednarodnega sodelovanja.«

Draghi je znova opozoril Unijo, za katero je pripravil poročilo o konkurenčnosti, da je »skoraj vsak temeljni princip, na katerem temelji EU, ogrožen. Svet se je bistveno spremenil in Evropa se težko odziva.« Evropa je na točki preloma, je prepričan cenjeni ekonomist.

Draghi je splošni javnosti najbolj znan kot prvi človek Evropske centralne banke (ECB), vodil jo je med letoma 2011 in 2019, ko si je pridobil izjemen ugled zaradi svoje odločnosti, strokovnosti in sposobnosti kriznega vodenja. Reševal je evro med finančno krizo in leta 2012 pomiril finančne trge in preprečil razpad evroobmočja s svojim znamenitim stavkom »Whatever it takes to preserve the euro« (»Storili bomo vse, kar bo potrebno za ohranitev evra«). Okrepil je zaupanje v ECB kot stabilizacijsko silo v času dolžniške krize.

Dilema, ki se pojavlja v EU, je odprava soglasja pri nekaterih ključnih odločitvah EU.

Draghi meni, da je odprava soglasja pravno trenutno nemogoča, a meni, da jo je treba uresničiti v praksi. »Gre za federalizem, ki temelji na specifičnih temah, je prilagodljiv in sposoben delovati zunaj počasnih mehanizmov odločanja EU. Gradil bi na »koalicijah voljnih« okoli skupnih strateških interesov, ob hkratnem priznanju, da različne sile Evrope ne zahtevajo enakega tempa vseh držav.  

Njegov govor je sledil le nekaj ur po zasedanju Evropskega sveta, kjer so bile sprejete zaključne ugotovitve o Ukrajini s 26 glasovi – brez Madžarske. Predlog o uporabi ruskih sredstev za obnovitvena posojila Kijevu je naletel na odpor Belgije in dvome več prestolnic, tudi Rima. Tudi pri vprašanju konkurenčnosti in povezavi z zelenim dogovorom so se med 27 voditelji pokazale razpoke. 

Draghi je med drugim še dejal, da se je evropsko blaginjo gradilo na odprtosti in multilateralizmu: zdaj pa se Evropa sooča s protekcionizmom in enostranskimi ukrepi. »Verjeli smo, da je diplomacija temelj naše varnosti: zdaj smo priča vrnitvi vojaške moči kot sredstva za uveljavljanje interesov. Obljubljali smo vodilno vlogo pri podnebni odgovornosti: zdaj vidimo, da se drugi umikajo, medtem ko mi nosimo vse večje stroške,« je še opozoril Draghi.

Evropa je sicer po njegovem mnenju doslej vselej znala odgovoriti na krize – po dolžniški krizi, po covidu. Danes pa je položaj drugačen in bolj zapleten. Draghi je to povzel z vprašanjem, ki za zdaj ostaja brez odgovora: »Kako huda mora postati kriza, da se naši voditelji združijo in najdejo politično voljo za ukrepanje?«