Milijoni kobilic pustošijo po Ukrajini, krivi so Rusi

Ukrajina ni tarča le ruskih raket in dronov, ampak tudi skoraj biblijske nadloge: milijoni kobilic pustošijo po jugu Ukrajine.

Kijev za invazijo žuželk krivi vojno in Rusijo. »Gre za ruski ekocid v Ukrajini,« trdijo Ukrajinci. Kobilice rojijo po vaseh, poljih in mestih, tako na območjih, ki jih nadzorujeta Kijev kot Moskva.

Še posebej so prizadete ukrajinske regije Dnipro, Zaporožje, Herson, Odesa in deli regije Vinica. 

Videoposnetki prikazujejo goste preproge žuželk na stenah hiš in roje, ki potemnijo celotna središča vasi. Namestnik vodje regije Zaporožje Andrij Pjatnicki skuša pomiriti javnost: »Da, videti je grozno. Ogromno jih je, nebo je polno žuželk. Vendar ni neposredne nevarnosti za ljudi.«

Ukrajinske oblasti vidijo jasno povezavo med roji kobilic in rušenjem jezu Kahovka, ki so ga junija 2023 porušili ruski vojaki. Porušitev jezu ni zahtevala le več sto življenj in poplavila obsežna območja, temveč je tudi trajno uničila ekosistem – s posledicami, ki trajajo še danes. »Bodimo iskreni: glavni razlog za napade kobilic je vojna,« je povedal Vadim Čajkovski, namestnik direktorja ukrajinske agencije za hrano in varstvo potrošnikov.

Ukrajinska žetev sicer še ni ogrožena, ker so kobilice skoncentrirane predvsem na območjih ob reki Dneper in drugih vodnih poteh.

Rojev kobilic je zlasti veliko okoli nekdanjega jezu Kahovka, območja, ki se je po eksploziji izsušilo in zdaj ponuja idealne pogoje za razmnoževanje kobilic. Identificirani sta bili dve vrsti: kobilica selivka (Locusta migratoria) in egiptovska kobilica (Anacridium aegyptium). Obe sta znani po svoji sposobnosti, da v kratkem času uničita velike površine kmetijskih zemljišč.

V zaporoški regiji so morali z insekticidi obdelati več kot šest tisoč hektarjev. V hersonski regiji pa so žuželke že uničile 27 kvadratnih kilometrov sončničnih polj. Žuželke so napadle tudi ozemlje pod nadzorom Rusije. V delu regije Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo, so kobilice uničile 200 hektarjev koruze. Tudi tam so žuželčjo nadlogo pripisali izsušenim poljem in neizkoriščenim obdelovalnim zemljiščem, kar je prav tako posledica vojne.

Dlje, ko ko traja vojna in bolj, ko je uničena infrastruktura, pogosteje bi lahko takšni naravni pojavi ušli izpod nadzora. Vojna torej ni uničila le vasi, mest in človeških življenj, ampak je tudi porušila naravno ravnovesje.