Tudi na Hrvaškem so kupci ob napovedi podražitve naftnih derivatov množično točili gorivo. Foto: Uredništvo
Ministri so dobili ukaz za varčevanje - trošenje morajo znižati za 7 odstotkov
Hrvaška je včeraj kot odgovor na naftno krizo, povzročeno z vojno na Bližnjem vzhodu, sprejela nov, deseti paket pomoči državljanom in gospodarstvu.
Ukrepi omejitve cen elektrike in plina so podaljšani do jeseni, do takrat pa je zagotovljena tudi podpora ranljivim kupcem energentov.
Največja novost je ponovno uvedba omejitev cen goriv, kot so bile do julija lani, kar bo omogočeno z nižjimi trošarinami. Od torka bo Eurosuper 95 dražji s 1,55 na 1,62 evra, brez vladne intervencije bi bil 1,71 evra. Dizel bo poskočil z 1,55 na 1,73 evra, namesto 1,86 evra brez ukrepov, plavi dizel pa z 0,89 na 1,19 evra, brez intervencije pa bi dosegel 1,23 evra. Dražji bodo tudi utekočinjeni naftni plin (z 1,70 na 1,99 evra) in plin v jeklenkah (z 2,40 na 2,57 evra).
Vlada s tem želi omiliti vpliv podražitev na prebivalce in gospodarstvo. Nižje trošarine pomenijo manj prihodkov v proračun, iz katerih pa se povečujejo izdatki za financiranje ukrepov. Minister za finance Tomislav Ćorić je povedal, da je stanje državnega proračuna trenutno stabilno. Potrdil je neuradne informacije, da morajo ministrstva znižati svojo porabo za 7 odstotkov, predvsem pri stroških energije, materialnih izdatkih in investicijah, medtem ko plače, pokojnine in socialne pravice za zdaj ostajajo nespremenjene.
Ćorić je dodal, da ni mogoče zagotoviti, da do znižanja pravic ne bo prišlo, če bo vojna na Bližnjem vzhodu trajala dlje.
Ekonomski svetovalec Jasminko Umićević je poudaril, da država v takšnih okoliščinah ne reagira impulzivno, ampak analizira različne scenarije in išče optimalne rešitve. Ključna je stabilna oskrba z gorivom, saj država ni več lastnica Ine in ne more administrativno določati cen, saj bi to povzročilo pomanjkanje.
Vstopamo v turistično sezono, zato si Hrvaška ne more privoščiti sporočila, da goriva morda ne bo. Umićević je pojasnil tudi nedeljsko situacijo s Petrolom v Sloveniji, kjer ni bilo pomanjkanja goriva, ampak motnje v oskrbi zaradi zamud ladij in povečanega povpraševanja, kar je povzročilo začasno praznjenje bencinskih črpalk.
Ekonomski svetovalec prof. Damir Novotny pa poudarja, da intervencije ne morejo trajati večno in da je treba jasno določiti, komu so ukrepi namenjeni. Vlada ima sicer prostor za znižanje cen goriv, vendar to pomeni, da nekdo drug plača račun. Novotny opozarja, da nizke cene goriv ne spodbujajo racionalne porabe in da ukrepi ne morejo trajati neskončno.
Glede poročil o pomanjkanju goriva na nekaterih Ininih črpalkah v podjetju pojasnjujejo, da je to posledica povečanega povpraševanja, ki jo delno sprožajo odzivi potrošnikov na aktualne dogodke. Oskrba je stabilna, Ina pa izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje neprekinjene dobave.
