Slovenščina generacije Z: Ali še znamo komunicirati z mladimi?

Ko danes poslušamo mlade, se nam pogosto zdi, da govorijo popolnoma drug jezik, kot ga govorimo odrasli. Je njihova slovenščina res tako zelo drugačna od slovenščine pred desetimi leti, ali se nam samo tako zdi? Katera sprememba v jeziku mladih se vam zdi najbolj značilna za zadnje desetletje – in kaj nam pove o današnji generaciji?

Zagotovo je slovenščina, ki jo danes govorijo mladi, precej drugačna od slovenščine mladih izpred desetih let, drugačna je tudi od jezika, ki ga zdaj uporabljajo od njih nekoliko starejši govorci. A to je razmeroma običajno in pričakovano.

Mladi so vedno težili k temu, da se osamosvajajo tudi tako, da se izražajo v posebnem »sociolektu«. Raba slenga je torej nekakšen znak pripadnosti generaciji, povezana je z identitetnimi vprašanji. Res je tudi, da se spremembe v jeziku mladih zaradi globalizacije, tehnoloških inovacij, vpliva družbenih omrežil, hitrejšega menjavanja trendov in drugih vplivov danes dogajajo hitreje, kot so se nekoč. Zaradi istih vplivov se nenazadnje tudi druge zvrsti slovenščine spreminjajo nekoliko hitreje, kot so se.

Jezik zdajšnje generacije mladih je v primerjavi s slengom preteklih obdobij večkrat zapisan, vizualna komponenta jezika je pomembnejša kot nekoč. Seveda pa sam pojav slenga in njegova raba nista zaskrbljujoča. Pomembno je le, da se mladi naučijo še drugih zvrsti in da se zavedajo, da je v različnih okoliščinah primerno uporabljati različen jezik.

Kako na jezik mladih vplivajo TikTok/Instagram/meme kultura? Opažate že kakšne spremembe?

Za komunikacijo na družbenih omrežjih je značilno, da je krajša, hitrejša, bolj vizualna, na razumevanje sporočil ima velik vpliv tudi skupen kontekst, ki ga ustvarja kak mem ali trend. Ampak tovrstnim vplivom v komunikaciji niso izpostavljeni le mladi, čeprav je vpliv pri njih gotovo večji kot pri odraslih. Tudi sicer velja, da smo uporabniki jezika zaradi hitrejšega načina življenja, novih tehnologij in oblik komuniciranja manjkrat soočeni z daljšimi in kompleksnejšimi besedili.

Zdi se, da kot družba največkrat želimo, da bi bile informacije čim bolj ažurne in zgoščene. To pa se gotovo pozna tudi pri sposobnosti govorcev za sprejemanje in, nenazadnje, tvorbo daljših, bolj poglobljenih besedil. Slovenščina v takih sporočilih je seveda nekoliko drugačna – besedišče je bogatejše, skladenjske strukture bolj razvejane, sporočilnost pa kompleksnejša. Da bi znova razvili sposobnost branja in pisanja zahtevnejših besedil in vzpostavili drugačno komunikacijo, se mnogi mladi, pa ne samo mladi, vedno pogosteje odločajo za digitalni detoks. Trend se torej počasi obrača.

Med mladimi opažamo, da v govoru zelo pogosto uporabljajo angleške izraze. Vas to skrbi? Ali to povzroča škodo slovenskemu jeziku?

Večina besed v slovenščini je prevzetih. Trenutno jih v jezik največ prihaja iz angleščine, v preteklosti so bili vplivi drugačni. Morda je prevzemanja zaradi vpliva globalizacije res več, a samo po sebi to ni zares zaskrbljujoče – seveda če sicer ustrezno skrbimo za razvoj jezika, torej ohranjamo in ustvarjamo družbene situacije, v katerih se bo jezik lahko sistematično uporabljal, razvijamo področje jezikovnega izobraževanja in skrbimo za ustrezen pravni okvir njegove rabe. Največja težava v zvezi z ohranjanjem in razvojem jezika niso priložnostni prevzemi, vpliv slenga v tem smislu ni zares daljnosežen. Večje težave se pojavijo, ko jezik na kakem področju oz. v kakih okoliščinah celostno prenehamo uporabljati ali ga začnemo opuščati.

Zelo pomembno je v tem smislu, da zagotovimo rabo slovenščine v znanosti in v visokošolskem izobraževanju. Z vidika razvoja jezika mladih je bil pomemben jezikovnopolitični ukrep tudi uveljavitev zakonodaje, ki od ponudnikov pretočnih vsebin zahteva, da so te prevedene v slovenščino.

Kako bo umetna inteligenca (ChatGPT in podobna orodja) vplivala na jezik mladih: ga bo standardizirala ali ga bo še bolj razplastila? 

Neznank v zvezi s prihodnjim razvojem umetne inteligence je še preveč, da bi bilo na vprašanje zares mogoče odgovoriti. Poglobljenih študij o vplivu orodij, kot je ChatGPT, na jezik mladih oz. jezik sploh še nimamo. Najverjetneje pa bodo vplivi mnogovrstni.

Po eni strani bodo generativni modeli govorcem, ki so jezikovno manj spretni in izkušeni, omogočali, da pišejo bolj razumljiva, primernejša in slovnično ustreznejša besedila. V določenih segmentih pa bo raba umetne inteligence verjetno omejila kreativnost. A pravih odgovorov še nimamo.

Prosila bi vas še za nasvet staršem in učiteljem. Zanima me, kako naj se odzovejo na jezik mladih, da ne delajo škode?

Verjetno je najboljša pot, da starši in učitelji mlade seznanjajo z dejstvom, da je jezik večplasten, da ima različne zvrsti, registre. Pričakovano je, da bodo v družbi sovrstnikov mladi govorili lasten sociolekt. Pomembno pa je, da vedo, da ga je mogoče rabiti samo v specifičnem okolju, ni pa raba slenga primerna za vse okoliščine.

Mladi se morajo torej dobro seznaniti z različnimi zvrstmi in se naučiti, kdaj je primerno uporabljati katero. K temu pa lahko pomembno pripomore branje najrazličnejših besedil, tudi daljših in kompleksnejših. S tem ne bodo krepili le jezikovnih kompetenc, ampak tudi pozornost ter sposobnost poglobljenega razmišljanja. Razvijanje bralne kulture je pomembna pot k rabi ustreznega jezika.