Slovenija je zaradi neustreznih materialnih pogojev prestajanja pripora ali zapora na podlagi postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred domačimi sodišči med letoma 2012 in 2018 po podatkih državnega odvetništva izplačala za približno 300 tisoč evrov odškodnin. Do vseh kršitev je prišlo v ljubljanskem zaporu. Foto: Fotografija je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.
Zaporniki množično tožijo Slovenijo, ker v zaporih nimajo dovolj prostora
Pomanjkanje osebnega prostora, premalo bivanja zunaj sobe in visoke temperature v prostoru bivanja. To so trije glavni argumenti, s katerimi je želelo približno 150 zapornikov v zadnjih dveh letih od Slovenije iztožiti odškodnino. Dvema je do zdaj uspelo: dobila sta odškodnino v skupni višini 60 tisoč evrov.
Od 1. januarja 2024 pa do danes je bilo proti Sloveniji vloženih 157 odškodninskih zahtevkov zapornikov. Vsi so Sloveniji očitali, da pogoji bivanja v zaporu niso bili humani. Za primerjavo, leta 2023 sta bila iz tega naslova vložena le dva odškodninska zahtevka.
Trenutno je v teku še 123 zadev, skupna vrednost izplačanih odškodnin v zadnjih petih letih (od začetka leta 2021 do 20. novembra 2025) iz naslova neustreznih pogojev bivanja v času prestajanja pripora ali kazni zapora je po internih izračunih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) 59.741,37 evrov. Tožbo sta dobili dve osebi.
Med letoma 2012 in 2018 izplačanih za 300 tisoč evrov odškodnin
Slovenija je zaradi neustreznih materialnih pogojev prestajanja pripora ali zapora na podlagi postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) in pred domačimi sodišči med letoma 2012 in 2018 po podatkih državnega odvetništva izplačala za približno 300 tisoč evrov odškodnin. Vsi primeri so se nanašali na kršitve v ljubljanskem zaporu.
Povprečen oskrbni dan v slovenskih zaporih je v letu 2024 znašal 127 evrov.
Na URSIKS so pojasnili, da ne vodijo evidence o višini povprečne dnevne odškodnine, ki jo zahtevajo vlagatelji odškodninskih zahtevkov.
»Glede višine odškodnine, ki jo vlagatelji odškodninskih zahtevkov dobijo, pojasnjujemo, da so vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka ali so povezani z njim, v 29. členu Zakona o državnem odvetništvu, opredeljeni kot zaupni.«
Prezasedenost kot glavni argument v tožbah
S prezasedenostjo zaporov in posledično slabšimi bivalnimi pogoji se zaporniški sistem spopada že leta. Na URSIKS so še povedali, da se je stanje prezasedenosti v letošnjem letu v primerjavi z letom 2024 popravilo. To pa ne pomeni, da prezasedenosti ni več. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, število vseh zaprtih oseb v zadnjih letih močno narašča.
Posledično je zasedenost skoraj na vseh lokacijah večja od kapacitet. Najbolj izstopa Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana.
Celoten zaporski sistem ima kapaciteto 1.346 oseb. Na dan 20. novembra 2025 je bilo vseh zaprtih oseb 1.505, kar predstavlja 111,81 – odstotno zasedenost. Med bolj zasedene zavode na omenjeni datum sodijo ZPKZ Ljubljana z 169,6-odstotno zasedenostjo, ZPKZ Koper z 123,6-odstotno zasedenostjo, ZPMZKZ Celje z 121,6 -odstotno zasedenostjo in Maribor z 118,6-odstotno zasedenostjo.
Zapor v Dobrunjah, ki je pred nedavnim dobil uporabno dovoljenje, bo sicer v trenutni situaciji omilil prostorsko stisko, saj se bo kapaciteta zaporskega sistema malenkost povečala. Vendar ob trenutnem številu zaprtih oseb prostorska stiska, glede na celoten zaporski sistem, ne bo rešena.
V zapor v Dobrunje se bodo prihodnje leto preselili zapornike iz zapora na Povšetovi v Ljubljani. Novi zapor bo imel prostora za skupno 388 oseb in bo vključeval varnecelice, ustrezne bolniške sobe in prostore za izvajanje obiskov svojcev.
Velike kadrovske težave
Zaporniški sistem se že leta sooča s pomanjkanjem kadrov. URSIKS kljub številnim razpisom za prosta delovna mesta in vlaganju v promocijo zaposlitev, ne uspe pridobiti novih kadrov, ki jih nujno potrebuje za opravljanje zakonsko določenih nalog. Predvsem primanjkuje pravosodnih policistov, pa tudi ostalih strokovnih delavcev in inštruktorjev. Na navedena delovna mesta se prijavlja manjše število kandidatov, veliko od teh je takih, ki ne ustrezajo zaposlitvenim kriterijem oziroma ne izpolnjujejo razpisnih pogojev.
V obdobju od 1. januarja 2025 do 24. novembra 2025 se je v URSIKS zaposlilo 45 javnih uslužbencev (od teh 15 pravosodnih policistov, 5 strokovnih delavcev in 5 inštruktorjev) za nedoločen čas. V navedenem obdobju je 49 javnim uslužbencem (od tega 26 pravosodnih policistov, 4 strokovni delavci in 4 inštruktorji) prenehalo delovno razmerje.
