Na Hrvaškem pred množičnim pobiranjem davka na nepremičnine

Po prevzemu pobiranja davka na nepremičnine za približno 400 mest in občin je hrvaška davčna uprava doslej izdala nekaj manj kot 90.000 odločb. Koledarsko leto se izteka, očitno pa bo delo pobiranja davka za leto 2025 preneseno tudi v naslednje leto. Naslednji večji val davčnih odločb naj bi iz davčne uprave odposlali na naslove lastnikov nepremičnin februarja, možno pa je, da bo sledil še kakšen nov val, piše Večernji list.

Spomnimo, Hrvaška je na začetku tega leta ukinila davek na počitniške hiše in uvedla davek na vse nepremičnine, v katerih ne prebivajo njihovi lastniki ali člani njihove družine oziroma niso dolgoročno oddane v najem.

Ob uvedbi davka so ocenili, da bo od lastnikov »praznih« stanovanj in hiš zbrala okoli 70 milijonov evrov.

V enem izmed intervjujev je finančni minister Marko Primorac povedal, da so državljani zaprosili za oprostitev plačila davka za približno 80 tisoč nepremičnin. Oprostitev so lahko zahtevali za nepremičnine, v katerih prebivajo družinski člani, ali za dotrajane nepremičnine, ki niso primerne za bivanje, obstajajo pa tudi določeni socialni kriteriji.

V javnosti so se pojavljale različne ocene števila potencialnih davčnih zavezancev, od celo 600 tisoč praznih stanovanj do okoli 400 tisoč praznih nepremičnin, poleg približno 270 tisoč registriranih apartmajev za kratkoročni najem turistom.

Davek na nepremičnine znaša od 60 centov do osem evrov na kvadratni meter, odločitev o njegovi višini pa morajo sprejeti mesta in občine.

Letos je 223 lokalnih enot zvišalo dosedanji davek, 62 ga je znižalo, 271 občin in mest pa ga je ohranilo na ravni davka za počitniške hiše iz leta 2024. Minimalnih 0,60 evra na kvadratni meter je uvedlo 121 mest in občin, medtem ko je 75 sprejelo odločitev o davku med pet in osmimi evri.

Kljub temu, da država še ni popolnoma obvladala pobiranja davka za leto 2025, prihaja leto 2026, zato so lastniki nepremičnin, pri katerih so bile pomembne spremembe, dolžni o tem obvestiti davčne oblasti do konca marca prihodnjega leta.

Z zakonom je določen razpon davka na nepremičnine od 0,60 do osem evrov na kvadratni meter uporabne površine nepremičnine. Novost je tudi, da bodo županije prejemale 20 odstotkov pobranega davka, kar nekaterim mestom ni najbolj ustrezalo.

Najvišjih osem evrov davka na kvadratni meter letos pobirajo Umag, Vis, Sveti Filip in Jakov, Fažana in Baška Voda, medtem ko se v Dubrovniku nepremičnine obdavčujejo s petimi evri le v prvi coni, v ostalih pa manj. S 7,5 evra davka sledi Bol, Motovun pa na svojem območju obdavčuje nepremičnine s sedmimi evri. Med največjimi mesti znaša davek na kvadratni meter pet evrov v Zagrebu in Reki, 1,99 evra v Splitu ter 0,60 evra v Osijeku.

Zagreb je pobiranje davka na nepremičnine na svojem območju zaupal davčni upravi, za razliko od Reke, kjer mestne oblasti davek pobirajo samostojno. V Reki so nedavno sporočili, da ne bodo pošiljali davčnih odločb tam, kjer je znesek davka manjši od stroškov dostave. Poudarili so, da je ta prag za domače lastnike 3,20 evra, za tuje lastnike pa pod 7,10 evra, kar ustreza stroškom dostave odločb. Večinoma gre za nepremičnine z velikim številom solastnikov.

Na Hrvaškem ima svoje nepremičnine tudi veliko Slovencev, koliko natančno, ni znano. Hrvaška statistika namreč spremlja transakcije, ne pa števila posameznikov, ki imajo nepremičnino. So pa Slovenci največji tuji kupci nepremičnin na Hrvaškem. V letu 2024 so Slovenci tam kupili 3.506 nepremičnin, kar je več kot četrtina vseh tujih nakupov. V prvem četrtletju 2025 so Slovenci opravili 30,2 % vseh tujih nakupov, kar pomeni približno 584 nepremičnin v treh mesecih.

Po podatkih hrvaške davčne uprave je skoraj vsak tretji tuji kupec Slovenec.

Ker se nepremičnine kupujejo že desetletja, je realno, da imajo Slovenci na Hrvaškem več deset tisoč nepremičnin, najpogosteje v Istri, Kvarnerju in na severnem Jadranu.