Na zemljišču članov znane romske družine Strojan kar 19 hipotek: kdo so upniki

Podatki iz zemljiške knjige kažejo, da so lastniški deleži sedmih članov družine Strojan na Rojah obremenjeni z devetnajstimi hipotekami v skupnem znesku 142.392,85 evra.

Glavnino tega zneska, kar 115.112,56 evra terja od njih Republika Slovenija, ki ima vpisanih ŠEST hipotek.  Državno odvetništvo smo vprašali, če je bil dolg morda vmes že poplačan.

»Odgovor na vaše vprašanje bi od nas zahteval razkritje podatkov, ki niso javni,« so bili jedrnati na državnem odvetništvu.  

Javni holding Ljubljana Voka ima v zavarovanje denarnih terjatev v višini 7.596,14 evra na premoženje nekaterih članov družine Strojan vpisanih DEVET hipotek.

Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) od njih terja 12.137,13 evrov, podjetje Telemach skoraj dva tisoč evrov, Zavarovalnica Triglav 350 evrov, fizična oseba pa dobrih pet tisoč evrov.

Medtem ko nam s podjetja Voka-Snaga še niso odgovorili, so se odzvali pri SZZ in Telemachu.

Na vprašanje, kako je nastala podlaga za zgoraj omenjeno terjatev, so na SZZ pojasnili:

»Slovensko zavarovalno združenje na podlagi zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) med drugim jamči za plačilo škod, povzročenih oškodovancem z nezavarovanimi motornimi vozili. Po plačilu škode oškodovancem ima slovensko zavarovalno združenje pravico na podlagi ZOZP, da izplačano odškodnino, skupaj z obrestmi in stroški, izterja od lastnika vozila, ki ni sklenil zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ter od povzročitelja škode.«

Pri Telemachu so na vprašanje o tem, koliko dolga se mora nabrati, da izklopijo svoje storitve, povedali:

»Če naročnik svojih obveznosti ne poravna v določenem roku, ga najprej pisno obvestimo o neporavnanem znesku in mu omogočimo dodatni rok za plačilo. Če tudi po tem obdobju plačilo ni izvedeno, lahko pride do začasne omejitve ali izklopa storitev, skladno s pogoji poslovanja. Višina dolga, pri kateri se ukrep izvede, ni enotna, saj je odvisna od pogodbenega razmerja, sklenjenega z naročnikom. Preden pride do sodnega postopka izterjave, običajno preteče daljše obdobje – v posameznih primerih lahko tudi do enega leta – saj podjetje v vmesnem času izvede številne izvensodne korake (opomini, osebni ali telefonski stiki, dogovori o plačilu, obročno poravnavo ipd.).«

Koliko pa so vredne nepremičnine članov družine Strojan?

Hiša	Zemljišče	Skladišče
Gurs: 385.400 evrov	Gurs: 10.100 evrov	Gurs: 60.000 evrov
Arvio (platforma za vrednotenje nepremičnin): 395.500 evrov	Arvio: 32.068,26 evrov

Skrivnostna menjalna pogodba z državo 

Spomnimo, kako so Strojani sploh prišli do zavidanja vredne parcele v Ljubljani ob Savi: v popolnem zelenju, zaščiteni naravi, brez sosedov, a blizu središča glavnega mesta ...

Strojani, zloglasna romska družina v Sloveniji, se je na sveti večer 24. decembra 2006, po znamenitem uporu prebivalcev Ambrusa, ki so jo zaradi številnih nasilnih incidentov praktično izgnali, po posredovanju države in njenega tedanjega vrhovnega predstavnika predsednika dr. Janeza Drnovška, naselila v ljubljanskih Rojah. Šlo je za center v lasti ministrstva za obrambo: prostore v izmeri več kot tristo kvadratnih metrov, v njih je 12 sob.

Sprva je bilo mišljeno, da bodo tam ostali le nekaj mesecev, a so ostali za stalno.

Decembra 2007 je država z njimi uradno podpisala pogodbo o zamenjavi zemljišč: družina Strojan se je odrekla zemljišču v Ambrusu (Dečja vas), v zameno pa je dobila enonadstropni zidani objekt, ki je bil primeren za bivanje, s pripadajočim zemljiščem v Rojah pri Šentvidu nad Ljubljano (ob Obvozni cesti). 

Pogodba je bila zelo definirana, vendar je javnost ni videla. Podpisali so jo takratni minister za okolje Janez Podobnik in pravni zastopnik družine Strojan, odvetnik Aleksander Čeferin, danes predsednik združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA).

V zemljiško knjigo so bili Strojani – 12 članov njihove družine kot lastniki 334 kvadratnih metrov velikih bivalnih prostorov, 2463 kvadratnih metrov velikega kmetijskega zemljišča in 73 kvadratnih metrov velikega skladišča – vpisani avgusta 2011.

Več stokratno povečanje premoženja s pomočjo neznanega dobrotnika

Romska družina je tako nezazidljivo, okoli tri tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v Dečji vasi zamenjala za okoli dva tisoč kvadratnih metrov zazidljivega zemljišča s stavbo pri Ljubljani.

Na vprašanje, ali torej država plača Strojanovim razliko v premoženju, je tedaj odvetnik romske družine Čeferin odgovoril, da ne, temveč da tretja stranka v pogodbi doplačuje razliko. Kdo je dobrotnik, še ni smel povedati, kot tudi ne, koliko bo plačal.

»Imeli smo sodnega cenilca in razliko bo ta tretja oseba doplačala,« pravi Aleksander Čeferin, ki najmanj do vpisa spremembe lastnikov v zemljiško knjigo ne bo povedal niti, kdo je sodni cenilec, so leta 2007 še pisale Finance.

Dobrotnik tudi pri plačilu elektrike 

Strojane je dobrotnik (vprašanje, ali isti) rešil tudi pri plačilu elektrike: neznani donator jim je namreč leta 2012 plačal 6000 evrov za elektriko. Strojanom so jo namreč odklopili, ko je okoljsko ministrstvo – po prenosu lastništva nepremičnine iz države nanje, prenehalo plačevati račune, tega pa sami sploh niso vedeli.

A zdaj elektrike, ki jo je plačevala fizična oseba (nekdo izmed družine Strojan ali morda celo dobrotnik), očitno ne potrebujejo več ali pa so se glede zagotavljanja le te, znašli na drug način. Iz Elektra Ljubljana so namreč za Info360 povedali, da imajo na naslovu omenjene družine evidentirano eno merilno mesto, ki ni aktivno oziroma je bilo ODJAVLJENO JUNIJA 2024.

Junijski napad na kmeta 

Vsa leta od naselitve Strojanov v okolico Ljubljane se prebivalci bližnjega Šentvida, Tacna, Vižmarij, Broda pritožujejo nad njihovim vedenjem in tudi kaznivimi dejanji. Pravijo, da izvajajo tatvine (kradli naj bi kolesa, poljščine, motorne žage, kosilnice, samokolnice, kokoši, zajce …), vozijo se z neregistriranimi avtomobili, preprodajali naj bi drogo in orožje. Velikokrat se iz njihovega naselja vali gost črn dim (kurjenje odpadkov), slišati je tudi rafalne strele.

Ravno v teh dneh je tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo obtožnico za julijski napad na 70-letnega ljubljanskega kmeta iz Kleč. Trem obtožencem iz romskega naselja v Rojah očita povzročitev hude telesne poškodbe v sostorilstvu. Zaradi tega napada je na območju Ježice v Ljubljani julija potekal shod, na katerem je okoli 300 udeležencev s transparenti opozarjalo na poslabšanje varnosti zaradi dejanj nekaterih posameznikov romske skupnosti.

Širjenje družine: 30 pripadnikov leta 2006, zdaj že okoli 100

Ljubljanski župan Zoran Janković je leta 2007 sicer izrazil veselje, da so v Ljubljani kot edini slovenski občini glede na pretekle zaplete našli rešitev za omenjeno romsko družino. Roje so se mu namreč zdele zelo primerne tako zaradi prebivanjskih razmer kot tudi zato, ker otroci lahko tam obiskujejo šolo.

Ko so Strojani prišli v Roje jih je bilo 30, župan Janković pa je lani na tiskovni konferenci dejal, da na tistem območju zdaj prebiva že skoraj 100 oseb, ves čas jih je približno polovica (izmenjaje se) v zaporu. Zaradi vse večjega števila oseb, se tudi njihovo domovanje širi na sosednja - državna zemljišča. Država je pred leti zoper njih vložila tožbo, ker so poleg zidanega objekta (fotografija zgoraj) postavili kontejnerje, in to na zemljiščih, ki niso njihova in so ekološko zaščitena. 

Očitno je, da je družbeni eksperiment z družino Strojan povsem spodletel, so lani ugotavljali v tedniku Domovina:

»Čeprav so jih preselili iz okolja, kjer so imeli slabe življenjske pogoje, v nastanitev s povezavo na vodovno in električno omrežje, v prostore z urejenim ogrevanjem, tik ob Ljubljani, v bližini šole, trgovine, vse infrastrukture, se življenjski vzorci niso spremenili. Še naprej so storilci številnih kaznivih dejanj, napadajo celo policiste, ustrahujejo okolico. Zaposleni niso, živijo od denarne socialne pomoči, znova so se zaprli v geto. Z okoličani imajo le malo stikov, pa še ti so večinoma negativni.« Najlažje jih je nenehno zalagati s socialno pomočjo, jim dajati »odpustke« pri prekrških in kaznivih dejanjih, hkrati pa ne narediti ničesar, da bi se dela zmožni zaposlili ter vsi skupaj postali nekonflikten del družbe.