Foto:STA, fotomontaža uredništvo
Najbolj brano: O dogajanju na RTV, pokojninah in skrivnostnem poslovnem preboju
Najnižja gledanost Dnevnika in Odmevov v skoraj desetih letih
Vodstvu RTV sivih las ne povzročajo le rdeče številke. Glava bi jih morala boleti tudi zaradi vse slabših podatkov o gledanosti paradnih oddaj.
Finančno stanje nacionalni televiziji je v vse slabše. Kljub letošnjemu dvigu RTV prispevka se zavod, ki ga vodi Natalija Gorščak, še vedno ni izkopal iz rdečih številk. Po tem, ko je vlada avgusta lani uslišala željo vodstva RTV Slovenija in dvignila prispevek, je Svet RTV Slovenija sredi maja znova pozval vlado, naj dvigne prispevek. A to ne bo dovolj. Po mnogih nejasnostih v zvezi s financiranjem programov narodnih skupnosti, so vlado pozvali tudi, naj vendarle sporoči natančen znesek in dinamiko izplačil dodatnih sredstev – v produkcijsko programskem načrtu so namreč optimistično predvideli, da bodo od Urada prejeli dodatnih 8,5 milijona evrov, a kot smo poročali, naj bi ta znesek na RTV v načrt vnesli brez kakršnihkoli pisnih zagotovil.
Je bila za okužbo vode v Maximarketu kriva skrivnostna cev, ki je ni v načrtih
Minevata dva meseca od odkritja okužbe vode v Maximarketu, razlog zanjo pa še ni znan. Čeprav v Mercatorju – lastniku objekta znane slovenske veleblagovnice zatrjujejo, da so 99 odstotkov prepričani, kaj je bil vzrok, da je imelo zdravstvene težave okoli 600 ljudi, pa v NLB ne želijo delati preuranjenih zaključkov in čakajo na zaključek preiskave. Prav oni so namreč upravitelji prostora, v katerem naj bi prišlo do okužbe vode, vzdrževalec pa je podjetje Ceeref, ki ga prek švicarskega podjetja obvladujejo člani družine privatizacijskega mogotca Igorja Laha.
V Mercatorju so glede na fizične povezave celotnega vodovodnega sistema na širši lokaciji in glede na značilnosti onesnaženosti vode, ocenili, da je edini verjeten časovni okvir nastanka kontaminacije vode med 11. in 12. aprilom 2025, ko so v prostoru, kjer se nahaja črpališče vode iz Ljubljanice, potekala vzdrževalna dela.
Skrivnostni poslovni preboj strokovnjaka za korporativno varnost v zdravstvu
V letih, ko je bil prvi mož svetov celjske bolnišnice in Psihiatrične bolnišnice Ljubljana znani poslovnež Tomaž Subotič, so v obeh ustanovah sodelovali z Odvetniško družbo Zidar Klemenčič, za korporativno varnost pa so angažirali Gregorja Kovača. Zaradi novih informacij v zvezi z angažiranjem Kovača, smo preverili, na podlagi katerih kriterijev so v omenjenih institucijah za korporativno varnost izbrali prav njega.
Svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je pretekli teden za generalnega direktorja klinike imenoval psihiatra Damijana Perneta, ki trenutno kliniko vodi kot vršilec dolžnosti. Sočasno z njegovim prevzemom vodilnega položaja pa se je iztekla tudi pogodba, ki jo je glede zagotavljanja korporativne varnosti prejšnji direktor klinike Bojan Zalar sklenil z Gregorjem Kovačem.
Bodo pokojnine z novo reformo višje tudi za srednji sloj? Lahko bodo tudi nižje.
Nova pokojninska reforma, ki bo spremenila način obračunavanja novih pokojnin, naj bi zaživela s prvim januarjem 2028. Njeno uvajanje bo postopno, prehodno obdobje se bo izteklo leta 2035. Za vse, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, z uvedbo novosti zagotovo zanima, ali bo po novem boljše ali slabše. Točnega odgovora ni, jasno pa je, da bodo tisti z nižjimi pokojninami gotovo dobili okoli 10 % višjo pokojnino, kot bi jo prejeli zdaj. Kaj pa preostalih 60 odstotkov? Na resornem ministrstvu odgovarjajo: odvisno.
Glavni cilj predlagateljev nove pokojninske reforme je narediti sistem bolj pravičen. Pokojnina mora biti v večji meri odraz plačanih prispevkov, zato se podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove s 24 zaporednih let na 40 najboljših let, z izločitvijo petih (oziroma ene osmine) katerihkoli najslabših let.
