Napetosti v Perzijskem zalivu: ZDA napadle iranski naftni otok Harg

Ameriške sile so v Perzijskem zalivu izvedle napad na iranski otok Harg, ki predstavlja osrednjo točko za izvoz iranske nafte. Po navedbah ameriškega predsednika Donald Trump so bile v operaciji uničene vojaške tarče na otoku, medtem ko naftna infrastruktura ni bila tarča napada.

Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile izvedle eno največjih bombardiranj v zgodovini Bližnjega vzhoda ter popolnoma uničile vse vojaške cilje na otoku Harg, ki ga je označil kot »kronski dragulj« iranske vojske.

Ob tem je poudaril, da se je odločil ne napasti naftne infrastrukture na otoku in dodal, da bi lahko o tem premislil, če bi Iran ali katera druga država poskušala ovirati pomorski promet skozi Hormuška ožina. Pravi še, da namerava ameriška vojska v kratkem začeti tudi spremljati ladje, ki plujejo skozi to strateško pomembno ožino.

Iranski odziv: grožnje napadov na energetske objekte

Iranska vojska je po napadu opozorila, da bo v primeru ameriškega napada na naftno infrastrukturo na otoku Harg odgovorila z napadi na energetske objekte v regiji, ki so povezani z Združenimi državami.

Iranski mediji so medtem, poročali, da naftna industrija na otoku v ameriškem napadu ni bila poškodovana. Ameriške sile naj bi napadle vojaško oporišče Džošan, kontrolni stolp letališča in hangar za helikopterje. Med napadom naj bi bilo slišati približno 15 eksplozij.

Otok Harg leži v severnem delu Perzijskega zaliva približno 30 kilometrov od iranske obale in ima ključno vlogo v iranskem energetskem sektorju. Preko njega poteka približno 90 odstotkov izvoza iranske nafte.

ZDA krepijo vojaško prisotnost v regiji

Ameriški mediji poročajo, da Pentagon v regijo pošilja tudi amfibijsko vojaško ladjo USS Tripoli (LHA‑7) ter okoli 5000 marincev. Po ocenah naj bi Washington s tem razširil možnosti za stabilizacijo razmer na energetskih trgih.

Dodatne enote bi lahko sodelovale pri zaščiti komercialnih ladij, ki plujejo skozi Hormuško ožino. V zadnjih dneh so namreč grožnje in napadi v regiji že vplivali na promet skozi to ključno pomorsko pot, kar povzroča negotovost na svetovnih energetskih trgih in pritiska na rast cen goriva.