ESA je v četrtek tudi sporočila, da bodo prvi evropski astronavti, ki bodo sodelovali v ameriškem lunarnem programu Artemis, iz Nemčije, Francije in Italije. Prvi let bo pripadel nemškemu astronavtu.
Foto: Canva
Nemec prvi na Luno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je v torek sporočila, da je zagotovila rekordni proračun v višini 22,1 milijarde evrov za financiranje svojih programov v naslednjih treh letih. Evropa namreč želi večjo avtonomijo v vesolju, za prihodnje leto pa ESA načrtuje tudi polet nemškega astronavta na Luno.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je ta teden odobrila program za okrepitev obrambnega sodelovanja ter predstavila načrte za znanstvene vesoljske misije na srečanju ministrskega sveta v Bremnu, poroča Deutsche Welle. Vseh 23 članic ESA se je zavezalo prispevati pet milijard evrov več kot leta 2022. Skupni znesek skoraj pokriva vse ambicije ESA, ki je načrtovala za 22,2 milijarde evrov programov.
»Višina zbranih sredstev veliko pove – to je znak zaupanja v agencijo,« je ob najavi ambicioznih načrtov dejal generalni direktor ESA Josef Aschbacher. Največ je tudi letos prispevala Nemčija – več kot pet milijard evrov – sledi Francija s 3,7 milijarde evrov in druge države članice.
Program evropske odpornosti iz vesolja
Osrednja tema razprav v Bremnu je bil program European Resilience from Space, ki vključuje opazovanje Zemlje, navigacijo in telekomunikacije. Program, ocenjen na 1,35 milijarde evrov, ima civilne in vojaške cilje.
Aschbacher je tudi opozoril, da bi se ob nadaljnjem ameriškem in kitajskem širjenju satelitskih konstelacij lahko ponovila situacija, kot je bila s Starlinkom: ameriško podjetje bi lahko prevladalo na trgu in ogrozilo evropske družbe ter položaj Evrope.
Rakete, teleskopi in konkurenca SpaceX
V zadnjih letih se je industrija močno spremenila, saj je SpaceX Elona Muska prevzel vodilno vlogo pri izstrelitvah. Evropa je izgubila svojo izstrelitveno infrastrukturo, potem ko je Rusija po invaziji na Ukrajino leta 2022 umaknila rakete Sojuz.
Nova evropska raketa Ariane 6 je bila po več zamudah nazadnje izstreljena lani, vendar – za razliko od SpaceX-ove rakete Falcon 9 – je ni možno večkrat uporabiti. ESA želi razvoj prve evropske večkratno uporabljive rakete prepustiti zunanjim podjetjem in je že izbrala ožji krog kandidatov.
Evropa tudi na Mars
V Bremnu je pobuda European Launcher Challenge prejela več kot 900 milijonov evrov, kar je dvakrat več od prvotnega predloga. Povečanje proračuna za ESA prihaja v času, ko se ameriška NASA pod predsednikom Donaldom Trumpom sooča z velikimi proračunskimi rezi.
Kljub temu je NASA ta teden potrdila, da bo prispevala h prenovljenemu evropskemu marsovemu roverju Rosalind Franklin, katerega izstrelitev je predvidena za leto 2028. Rover bo na Marsu iskal sledi življenja.
Med prihodnjimi predlaganimi znanstvenimi projekti ESA, ki še niso odobreni, so prvi vesoljski laserski observatorij za proučevanje gravitacijskih valov, novi rentgenski teleskop NewAthena ter misija na Saturnovo luno Enkelad, za katero znanstveniki domnevajo, da bi lahko imela oceane tekoče vode pod ledom.
ESA skupaj z Japonsko razmišlja tudi o misiji Ramses, ki bi preučevala asteroid Apophis, ki bo leta 2029 šel mimo Zemlje. Cilj misije je izboljšati znanje o zaščiti pred nevarnimi vesoljskimi telesi.
Evropski astronavti na poti proti Luni
ESA je v četrtek tudi sporočila, da bodo prvi evropski astronavti, ki bodo sodelovali v ameriškem lunarnem programu Artemis, iz Nemčije, Francije in Italije. Aschbacher je napovedal, da bo prvi let pripadel nemškemu astronavtu.
Prva posadka, ki bo obkrožila Luno, a ne bo pristala na njenem površju, naj bi poletela v prvi polovici prihodnjega leta. Francoski astronavt Thomas Pesquet, eden glavnih evropskih kandidatov, je to označil za zelo pozitivno novico: »To pomeni, da ima Evropa svoje mesto v tej veliki avanturi.«
