Zabeležili so tudi primere izplačil zgolj 60 odstotkov predpisanega zneska. Foto: Freepik
Nepravilnosti pri izplačilu zimskega regresa: delavci množično prijavljajo kršitve
Po razkritju nepravilnosti pri izplačilu obveznega zimskega regresa v Delavski svetovalnici beležijo močan porast prijav delavcev. Telefoni neprestano zvonijo, elektronski nabiralniki so polni sporočil o domnevnih kršitvah, ki kažejo na to, da se nekateri delodajalci na novo zakonsko pravico zaposlenih odzivajo z iskanjem obvozov in zlorab.
Sprva so v svetovalnici opozorili na primere, ko so delodajalci od zaposlenih zahtevali vračilo božičnice v gotovini, jo prikazovali kot plačilo nadur ali pa je sploh niso izplačali delavcem na bolniškem staležu. Zabeležili so tudi primere izplačil zgolj 60 odstotkov predpisanega zneska. Po javnem pozivu, naj se delavci obrnejo po pomoč, so na dan prišle še dodatne oblike kršitev.
Med novimi prijavami so zaznali primere, ko so delodajalci želeli zimski regres kompenzirati z letnim regresom, ga od njega enostavno odšteti ali pa božičnico odbiti neposredno od plače. Po besedah vodje Delavske svetovalnice Gorana Lukića takšni odzivi delodajalcev niso naključni.
»Ker lahko. Ker imajo občutek, da ni organov nadzora,« je poudaril na novinarski konferenci.
Lukić je ob tem opozoril, da neposrednega stika z Inšpektoratom RS za delo glede konkretnih prijav še niso imeli. Je pa inšpektorat po njihovi javni predstavitvi primerov izdal opozorilo, da zimskega regresa ni dovoljeno pogojevati, zmanjševati ali zahtevati njegovega vračila. Po Lukićevem mnenju pa zgolj opozorila niso dovolj. Inšpekcijske službe bi morale po njegovih besedah opravljati redne nadzore, se povezati s finančno upravo in na podlagi obračunov sistematično preveriti podjetja, ki regresa niso izplačala ali so ga izplačala v prenizkih zneskih.
Vložili več kot 50 prijav
Ob prijavah v zvezi z božičnico se na Delavsko svetovalnico sicer obrača vse več delavcev tudi zaradi drugih kršitev delovnopravne zakonodaje. Sodelavka svetovalnice Hana Radilovič je pojasnila, da je letos na Inšpektorat RS za delo vložila več kot 50 prijav, pri čemer so se nekatere nanašale na več zaposlenih hkrati. Najpogostejše kršitve so bile neizplačilo plač, regresa in dodatkov za nadure, pogosto v kombinaciji z nezakonitimi odpovedmi, zaradi česar so bili primorani sprožiti tudi sodne postopke.
Odziv inšpektorata je po njenih besedah prejela le v približno desetih odstotkih primerov. Kot posebej problematičen je izpostavila primer delavca, ki se je poškodoval pri delu, a delodajalec poškodbe ni priznal. Kljub pričevanju sodelavca in predloženi medicinski dokumentaciji je inšpektorat zadevo napotil na sodišče.
»Mislim, da tišina vse pove,« je bila kritična Radilovič.
Primeri, ki jih beleži Delavska svetovalnica, po njihovem opozarjajo na sistemski problem pomanjkljivega nadzora in šibke zaščite delavskih pravic, ki ga razkritje zimskega regresa ni ustvarilo, temveč le razgalilo.
