NIJZ opozarja na povišane ravni troposferskega ozona

Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal priporočila zaradi povišane vrednosti troposferskega ozona. Zapisali so, da ima v poletnem času onesnaženost zraka z ozonom v Sloveniji, še zlasti na Primorskem in Obali, lahko pomembne vplive na zdravje ljudi.

V priporočilih najprej pojasnijo, da poznamo dve vrsti ozona. Ozon v ozračju na višini okoli 20 km nad tlemi je stratosferski ozon (ali »koristni« ozon), ki nastaja naravno. Stratosferski ozon absorbira večino škodljivih ultravijoličnih (UV) žarkov v sončni svetlobi. S tem ščiti vso živo naravo, vključno s človekom.

Ozon v plasti ozračja od tal do višine nekaj kilometrov nad površjem zemlje je troposferski ozon (ali »škodljivi« ozon). Troposferski ozon je posledica emisij onesnaževal v zrak predvsem zaradi človekove dejavnosti in reakcij teh ob močnejšem sončnem sevanju. V preveliki koncentraciji je škodljiv za zdravje ljudi in okolje.

Troposferski ozon nastaja s kemijskimi reakcijami iz dušikovih oksidov in lahko hlapnih ogljikovodikov ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija). Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, lahkohlapne ogljikovodike pa v ozračje prispevajo gospodinjstva, industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice in v znatni meri tudi naravni viri. Snovem, iz katerih nastane ozon, pravimo predhodniki ozona. Ozon nastaja, dokler je dovolj predhodnikov. Reakcije so bolj intenzivne, čim višja je temperatura zraka in čim močnejše je sončno sevanje, zato so koncentracije troposferskega ozona običajno najvišje poleti.

NIJZ dodaja, da je dnevno spreminjanje koncentracij značilno za nižje ležeča območja in se kaže z izrazitim maksimumom koncentracije ozona med 13. in 17. uro, ko je sončno sevanje močno in so temperature zraka najvišje. Moč UV sevanja je namreč največja v urah okoli sončnega poldneva, ki po poletnem času nastopi ob 13.uri. V dopoldanskem in pozno popoldanskem času ter ponoči pa so koncentracije ozona praviloma nižje.

Kakšne so posledice? 

Ozon vdihujemo z zrakom, zato je poglavitna pot vstopa v telo preko dihal, ki jih ozon tudi najbolj prizadene. Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, ki se med drugim kažejo z vplivi na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze. Ozon povezujejo z večjo obolevnostjo (dihala, obtočila-srce) in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov. Med najbolj ranljivimi so otroci, starejši, ljudje z astmo, kroničnimi boleznimi srca, fizični delavci