Nižji zneski na položnicah domov za starejše so veliko ljudi razveselile, a razlike v primerjavi s prejšnjim sistemom niso tako velike kot se zdi na prvi pogled. Opisujemo konkreten primer mame Bogdana Biščaka. Foto: BOBO
Nižje položnice za varovance DSO odprle razprave o tem, koliko so v resnici na boljšem
Varovanci domov za starejše, ki so se strinjali s prevedbo v dolgotrajno oskrbo, so ta mesec prvič prejeli položnice z nižjimi zneski: po novem namreč v domovih plačujejo le še nastanitev in prehrano, ne pa več oskrbe. Mnogi se veselijo, ker so zneski nižji: a za koliko dejansko? Marsikdo na prvi pogled namreč oceni, da privarčuje po več sto evrov, pa temu v resnici ni tako, saj pozabi upoštevati dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga je prejemal, pa ga zaradi prevedbe v dolgotrajno oskrbo ne več, poleg tega morda ne upošteva prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga je dolžan plačevati od julija 2025.
V domovih za starejše (DSO) občane so ta mesec zaradi vključitve v dolgotrajno oskrbo že prejeli prve položnice: nekatere so se s po več sto evrov nižjimi zneski hvalili na družbenih omrežjih. Med njimi tudi Bogdan Biščak, politični komentator in kolumnist, sicer pa nekdanji politik strank LDS in Zares, ki je zapisal: »Danes sem prejel račun za mamino oskrbo v Domu za starejše. Nekaj več kot 600 evrov nižji kot do sedaj. Volil bom Levico.«
Objavo je komentiral Igor Muževič, zdravnik v domu starejših občanov Kamnik in opozoril, da v primerjavi s starim sistemom Biščakova mama zdaj plačuje le nekaj čez 80 evrov manj.
Muževič je namreč po vrsti oskrbe ocenil, da je Biščakova mama za oskrbo prejemala najvišji dodatek za pomoč in postrežbo (528,51 evra), ki je bil s prevedbo v dolgotrajno osrbo ukinjen, torej ga ne dobiva več. Poleg tega je upošteval še, da ima Biščakova mama zaradi plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo najmanj 10 evrov nižjo pokojnino, prav tako ima nižjo pokojnino zaradi plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo tudi Biščak.
Se torej Biščaku ne zdi populistično in zavajajoče, da je izpostavil, da je račun nižji za 600 evrov, ker če upoštevamo zgoraj našteta dejstva, namreč ni.
»Kaj je sicer narobe s populizmom? Moja objava se mi ni zdela napačna. Napisal sem resnico: da je račun nižji. Koliko mama privarčuje, pa nisem računal.«
Biščaka so sicer pomisleki na to temo tako razvneli, da je šel v banko preverit, koliko dodatka za pomoč in postrežbo je njegova mama v resnici prejemala pred prevedbo v dolgotrajno oskrbo. In je doživel hladen tuš. Ugotovil je namreč, da je dobivala le 184 evrov dodatka, čeprav bi za njeno zdravstveno stanje res lahko najvišjega (v višini 528,51 evra). »Z bratom sva bila očitno premalo aktivna v zvezi s tem, ker bi morala očitno dati novo vlogo,« je za Info360 ugotovil Biščak in Muževiču odgovoril, da štejejo dejstva, ne matematika.
Upoštevajoč nova dejstva je namreč Biščakova mama zdaj finančno na boljšem za okoli 420 evrov.
»A le, če ne upoštevamo dveh odstotkov odvzetega prispevka od bruto bruto plače za dolgotrajno oskrbo od vseh drugih ožjih družinskih članov in ob zavedanju, da so se v preteklosti odpovedali dodatku v višini 344 evrov (razlika med zneskom 528,51, kolikor bi očitno mama morala dobivati in 184 evri, kolikor jih je v resnici dobivala op.p.), je strnil Muževič svojo argumentacijo o tem, kako Biščak z ožjo družino po novem sistemu ne bi nič dosti prihranil, če bi tudi po starem sistemu uveljavljal vse pravice.
Opisan primer naj bo torej v poduk vsem, ki se na prvo žogo veselite nižjih cen na položnicah DSO. Veselje namreč utegne miniti ob podrobnejšem pregledu številk in primerjav.
Info: na podlagi trenutnih podatkov na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ugotavljajo, da so v letu 2025 vplačani prispevki za dolgotrajno oskrbo (DO) znašali skupaj 269,3 milijona evrov. V lanskem letu (2025) je ZZZS prejel naslednje račune izvajalcev DO: račune Telekoma Slovenije za pravico do storitev e-oskrbe iz 33. člena ZDOsk-1B v višini 714.000 evrov, račune ZPIZ za zagotavljanje sredstev za dodatek za pomoč in postrežbo iz 69. člena novele ZDosk-1B v višini 108.180.000 evrov, račune izvajalcev dolgotrajne oskrbe za financiranje dodatnih stroškov dela iz 73. člena novele ZDosk-1B v višini 17.180.000 evrov. Skupaj so bili prejeti računi v višini 126,1 milijona evrov. Presežek prihodkov nad odhodki ob koncu leta 2025 bo v celoti namenjen financiranju pravic do DO v letu 2026 in 2027, zagotavljajo na ZZZS.
Sicer pa bo imela Skupnost socialnih zavodov Slovenije jutri novinarsko konferenco o dolgotrajni oskrbi po prevedbi stanovalcev v domovih za starejše. Na njej bodo spregovorili tudi o odprtih vprašanjih in izzivih na področju dolgotrajne oskrbe, kot so dolgotrajnost postopkov, sprejemi in čakalne vrste v novem sistemu, izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu ter kadrovska kriza kot ključen dejavnik, ki kroji dostop do novih storitev.
