V zahtevku za revizijo je zapisano tudi, da ni več dvoma o favoriziranju točno določenega ponudnika in da takšna ravnanja odgovornih oseb lahko predstavljajo tudi kazniva dejanja. Foto: STA
Notar na daljavo gre že tretjič v revizijo
Pri Andreji Katič zavračajo pomisleke glede favoriziranja enega od dveh ponudnikov, čeprav je dogajanje z javnim razpisom milo rečeno nenavadno. Očitki o nezakonitem favoriziranju enega ponudnika.
Na ministrstvu za pravosodje se že dlje časa trudijo z javnim razpisom, na katerem bi izbrali izvajalca za projekt digitalizacije notarskih storitev.
Prvi razpis v okviru projekta »Notar na daljavo« je objavila nekdanja ministrica za pravosodnje Dominika Švarc Pipan in odločitev o izbiri ponudnika tudi sprejela, po njenem odhodu pa je v to jabolko zagrizla še njena naslednica Andreja Katič, ki ji realizacija digitalizacijskih ciljev prav tako ne gre od rok. Projekt digitalizacije notarskih storitev, s katerim bi tako fizične osebe kot podjetja do storitev lažje dostopala, saj bi jih lahko opravila tudi, če ne bi mogla osebno obiskati notarske pisarne, se tako sploh še ni začel.
Več poskusov javnega razpisa, na katerega se vseskozi prijavljata s partnerji dve isti podjetji (eIUS svetovanje, komunikacija in informatika ter družba Žejn), je bilo neuspešnih. In spet - že tretjič - bo odločala državna revizijska komisija.
Družba eIUS je namreč vložila zahtevek za revizijo zadnje odločitve ministrstva. Prepričani so namreč, da je ministrstvo za pravosodje tokrat (odločitev je objavilo 8. aprila) nezakonito zavrnilo obe ponudbi.
V zahtevku za revizijo navaja več kršitev zakona o javnem naročanju - načela transparentnosti javnega naročanja in načela enakopravne obravnave ponudnikov. Ministrstvu za pravosodje očitajo tudi, da je svojo tokratno odločitev o neizbiri utemeljilo na navideznih razlogih, ki zasledujejo nedopusten namen naročnika - favoriziranje točno določenega ponudnika. Zakon namreč določa, da mora za zavrnitev vseh prejetih ponudb naročnik navesti resnične razloge za svojo odločitev.
Dolga pot do digitalizacije notariata
Prvi razpis za izbiro ponudnika, ki bi izpeljal projekt digitalizacije notarskih storitev, je bil objavljen že poleti leta 2023, zadnji pa decembra lani. Dvakrat je odločitev ministrstva za pravosodje, ki je izbralo ponudbo družbe Žejn, državna revizijska komisija razveljavila, dvakrat pa se je ministrstvo sàmo odločilo, da ne bo izbralo nobenega od dveh ponudnikov, ker je ugotovilo pomanjljivosti v lastni razpisni dokumentaciji.
Ministrstvo za pravosodje zdaj napoveduje izvedbo še enega postopka javnega naročila za isti predmet naročila, ki pa ga ne more izvesti, dokler ne bo znana odločitev državne revizijske komisije.
V zahtevi za revizijo je družba eIUS zapisala tudi, da vsa pretekla ravnanja ministrstva pri tem javnem naročilu upravičeno vzbujajo dvom, da je ministrstvo za pravosodje v predmetnem postopku ponudnike enakopravno in nediskriminatorno obravnavalo.
Na ministrstvu odločno zavračajo pomisleke, da favorizirajo enega od dveh ponudnikov. Zahteva za tokratno revizijo se končuje sicer z zapisom, da so v družbi eIUS prepričani, da je tokratni navedeni razlog ministrstva za pravosodje za zavrnitev obeh ponudb le fiktiven in navidezen, kar ministrstvu omogoča različno obravnavanje posameznih ponudnikov, kar pa je zopet nezakonito.
