Obtoženec Dušan Smodej je na dan, ko je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekal predobravnavni rok zaradi obtožb o spolnem nasilju v zadevi Fotopub, notarsko overil izjavo o dogajanju v njegovih prostorih. Foto: STA
Notarsko overjena izjava Dušana Smodeja: kaj razkriva?
Iz njegovega zapisa med drugim izhaja, da je bil pritisk nanj tesno povezan s politično močjo, ki je segala do kabineta predsednika vlade. To je poudaril že v ekskluzivnem pogovoru za naš portal. Kako to komentirajo v Gibanju Svoboda, stranki nekdanjega premiera Roberta Goloba?
Dušan Smodej je zaradi velikega pritiska medijev za izjave na predlog svojega odvetnika pred morebitnimi intervjuji podpisal notarsko overjeno izjavo. Strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar pravi, da pri običajni overitvi podpisa notar potrdi identiteto podpisnika in dejstvo, da je listino podpisal oziroma podpis priznal za svojega. Overitev tako dokazuje avtorstvo izjave, ne pa resničnosti in popolnosti zapisanega.
Umetnik Dušan Smodej, proti kateremu na ljubljanskem okrožnem sodišču teče sodni postopek zaradi storitve treh kaznivih dejanj – groženj s smrtjo, vsiljevanjem mamil za posilstvo in siljenjem v spolni odnos – je svoje trditve, ki jih je nanizal v pogovoru za Info360 overil v notarski izjavi. V njej je med drugim opisal dogajanje v razvpitem Fotopubu in razloge, zakaj je o tem ves ta čas molčal.
Spomnimo, afera Fotopub je izbruhnila avgusta 2022, ko se je na družbenem omrežju Instagram pojavil profil Proti nasilju Dušana Smodeja, na katerem so objavljali pretresljiva pričevanja deklet, ki naj bi jih Smodej zlorabil, dogajanje pa so povzeli mediji. Kmalu za tem je Smodejev mentor in prijatelj Roman Uranjek (neuradno) storil samomor, Smodej pa se je umaknil v tujino.
Prav on ga je povezal z večino ljudi, s katerimi so se družili v tistem času in ki prihajajo iz političnega in kulturnega okolja: med njimi Smodej omenja sokordinatorja Levice Luko Mesca in tudi nekdanjo državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba Petro Aršič.
Nekdanja sekretarka ni odgovorila na naše vprašanje, kako komentira Smodejeve trditve glede uživanja prepovedanih drog, prav tako na naša vprašanja niso odgovorili v Gibanju Svoboda. Vendar Petra Aršič je s stranko še vedno povezana, sedela je tudi ob Alenki Bratušek na prvi seji Golobove vlade v senci.
Smodej omenja tudi nekdanjega poslanca Levice Miho Kordiša in vodilnega moža iniciative Glas ljudstva Jašo Jenulla. Prvi se na našo prošnjo za pojasnila ni odzval, medtem ko je Jenull ponovil, da ni nikoli imel nikakršnih stikov z Romanom Uranjkom ali Dušanom Smodejem. Jenullovo izjavo si lahko preberete na njegovem profilu X.
Vsi našteti so sicer vedeli za dogodke, so se jih pa različno pogosto udeleževali, v notarski izjavi zatrjuje Smodej.
»Nepošteno bi bilo trditi, da v tistem okolju ni bilo nič etično spornega. Na marsikaterem druženju so bile prisotne prepovedane substance. Po mojih zaznavah so jih posamezniki praviloma priskrbeli sami. /.../ Nesporno je, da so prisotni vedeli, da jih na navedenih dogodkih nekateri uživajo – in so se kljub temu redno udeleževali takšnih srečanj.«
Z njimi je nedovoljene substance užival tudi sam. V izjavi je prav tako omenil pritiske posameznikov, katerih politična moč je kasneje segala celo do kabineta tedanjega predsednika vlade Roberta Goloba.
V Gibanju Svoboda zapisanega niso komentirali.
Mesec je dejal, da gre pri Smodejevih obtožbah za organizirano in načrtno diskvalifikacijo ter poskus diskreditacije. Jemanje drog zanika, kar je podkrepil z opravljanjem testa nanje. Našo včerajšnjo objavo posnetka njegove vožnje s službenim vozilom in modro lučko so v stranki prav tako opisali kot poskus diskreditacije.
Mesec je prepričan, da gre za udarec pred lokalnimi volitvami; v njegovi stranki Levica pravijo, da mu na njih dobro kaže.
Pritiski, politične povezave in beneško srečanje
Obstajal je širši prijateljski krog ljudi, tako Smodej, za katerega se zdaj skuša prikazati, da ga nikoli ni bilo.
»Po izbruhu afere se je odnos številnih od teh ljudi do mene spremenil. /.../ Dobil sem opozorila, naj o naših preteklih druženjih ne govorim javno, sicer naj bi sledilo medijsko diskreditiranje. Dano mi je bilo vedeti, da imajo posamezniki, ki so želeli, da molčim, dostop do dela slovenskih medijev, sodstva in policije – in da lahko poskrbijo za moje utišanje. Teh okoliščin ne navajam zato, da bi se prikazoval kot žrtev. Navajam jih zato, ker pojasnjujejo, zakaj o tem doslej nisem govoril. Ker sem se zavedal, da imajo nekateri iz tega kroga pomembne politične in družbene povezave, sem informacije zadržal zase.«
V nadaljevanju je omenil dogodek v Benetkah, o katerem smo poročali maja. Tedaj so se iz kroga kulturne ministrice Aste Vrečke obrnili nanj, naj se ob morebitnem srečanju dela, ko da se ne poznajo.
Prav tako je bil podobnim pritiskom izpostavljen Uranjek, dodaja Smodej, ki pritiske čuti še danes.
»Želim si, da moj molk ni razumljen kot priznanje krivde ali dokaz osebnostne podreditve zunanjim pritiskom. Zavedam se, da bodo nekateri, ki se bodo v tej izjavi prepoznali, moje navedbe skušali prikazati kot poskus diskreditacije ali kot posledico domnevnega vplivanja name. Takšne razlage odločno zavračam!«
Burne preteklosti ni popisal, da bi se maščeval ali koga očrnil, izjavo pa je podal sam in pri polni zavesti. Z njo želi doseči, da bi javnost slišala drugo plat zgodbe, ki so jo po izbruhu afere želeli utišati. Ustvarila se je namreč podoba, da so bila druženja v Fotopubovih prostorih sama po sebi sprevržena, kazniva in izkoriščevalska, kar zanika, je še zapisal Smodej v notarsko overjeni izjavi z 19. avgusta letos, v kateri je podpis overil notar Jernej Jeromen.
»Zavračam tudi očitke o spolnem izkoriščanju. Kolikor mi je znano, do takih ravnanj na teh dogodkih ni prihajalo.«
Celotno izjavo objavljamo v nadaljevanju. Smodej jo je, kot pravi, zaradi velikega pritiska medijev za izjave na predlog svojega odvetnika podpisal pred morebitnimi intervjuji.
Kaj dokazuje notarsko overjena izjava?
Kaj takšni dokumenti, kot je notarsko overjena izjava, predstavljajo v kazenskopravnem smislu in kakšno dokazno težo lahko ima? Ali »notarsko overjeno« pomeni, da je vsebina izjave s tem tudi pravno potrjena?
Strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar iz istoimenske odvetniške pisarne pojasnjuje, da je treba najprej preveriti, kaj je notar dejansko overil – zapisnik o izjavi ali overitev podpisa; za slednje gre v Smodejevem primeru.
Pri običajni overitvi podpisa notar tako potrdi identiteto podpisnika in dejstvo, da je listino podpisal oziroma podpis priznal za svojega. Ne potrjuje pa resničnosti ali popolnosti vsebine, niti ni mogoče sklepati, da ima za svoje navedbe materialne dokaze ali priče. »Overitev torej dokazuje avtorstvo izjave, ne pa resničnosti zapisanega,« dodaja.
Če primerjamo notarsko overjeno izjavo z ustno izrečenimi besedami, ustna oblika sama po sebi nima večje dokazne vrednosti, razlaga dr. Kovačič Mlinar:
»Neposredno zaslišanje pred sodiščem pa omogoča postavljanje vprašanj, preverjanje podrobnosti, soočenje nasprotij in oceno skladnosti odgovorov. Zato enostranska pisna izjava praviloma nima enake procesne kakovosti kot neposredno, kontradiktorno zaslišanje. Poleg tega mora priča pred sodiščem govoriti resnico, za notarsko overjeno izjavo pa to ne velja.«
V kazenskem postopku ni vnaprej določene hierarhije dokazov. Sodišče jih presoja prosto, vsakega zase in v povezavi z drugimi. Upoštevati je treba še procesni položaj izjavitelja: izjava obdolženca se presoja drugače kot izpovedba priče, ki je dolžna govoriti resnico ter odgovarjati na vprašanja, primerja strokovnjak.
Kako pa gleda ne dokazno vrednost izjave, ki je nastala naknadno, dolgo po dogodku, kot je v tem primeru?
»Poznejši nastanek izjave je ne naredi nedopustne ali nujno neverodostojne, vendar zahteva večjo previdnost zaradi bledenja spomina, poznejših vplivov in morebitnega prilagajanja že znanim okoliščinam. Pomembno je, zakaj je bila podana šele pozneje in ali jo potrjujejo tudi drugi dokazi.«
Hkrati je pokomentiral svojo na družbenem omrežju X objavljeno izjavo:
Ta je pomenila zgolj, da bi se nasprotujoče si trditve v morebitnem kazenskem postopku lahko preverile v urejenem, kontradiktornem sodnem postopku:
»Ni pomenila presoje, da so navedbe ali gospoda Smodeja ali gospoda Mesca (ne)resnične.«
