Foto: STA
Nova delovna mesta bodo nastajala le do leta 2029
Ministrstvo za delo pod vodstvom Luke Mesca je pripravilo analizo trga dela in napoved potreb po delavcih do leta 2039. Napoved razkriva poglabljajoče se demografske in strukturne izzive, ki bodo pomembno vplivali na gospodarstvo in življenjske razmere v Sloveniji do leta 2039.
Trenutna gibanja na trgu dela odražajo položaj gospodarstva v poslovnem ciklu in tudi vpliv neugodnih demografskih gibanj, ki se odražajo v nizki stopnji brezposelnosti, pomanjkanju delovne sile in povečanju delovno aktivnih, predvsem na račun tujih državljanov.
Zaradi staranja prebivalstva in zmanjševanja števila delovno sposobnih se število delovno aktivnih zmanjšuje.
Število mladih državljanov Slovenije, ki prvič vstopijo na trg dela, je nižje od števila tistih, ki se upokojijo.
Neugodni demografski trendi se odražajo v pomanjkanju delovne sile, nizki brezposelnosti in večji odvisnosti gospodarstva od tujih delavcev. Delež slednjih med delovno aktivnim prebivalstvom Slovenije se bo do leta 2030 verjetno povečal.
Do leta 2039 bo število prostih delovnih mest nadalje upadalo. Večina prostih delovnih mest pa bo nastala za potrebe nadomestitve posameznikov, ki se bodo upokojili.
V srednjeročnem obdobju napovedi (2025–2029) se bodo na ravni celotnega gospodarstva nova delovna mesta še generirala, po letu 2030 pa bodo prosta delovna mesta nastajala le za potrebe nadomestitve delavcev, ki se bodo upokojili.
Do leta 2029 bo največje povpraševanje po strokovnjakih v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, kovinski in strojni industriji. Približno 47 odstotkov prostih delovnih mest, ki bodo ustvarjena, bo za srednješolsko izobraženi kader, medtem ko jih bo 43 odstotkov za delavce s terciarno izobrazbo.
V celotnem obdobju napovedi bodo zelena in ozelenitvena prosta delovna mesta predstavljala približno 40 odstotkov vseh prostih delovnih mest. Skupni delež prostih delovnih mestih, ki se nanašajo na digitalna znanja, bo ostal okoli 54-odstoten, pri čemer pa se bosta deleža digitalnih in digitalno podprtih prostih delovnih mest nekoliko povečala.
Letno povpraševanje po delovni sili do leta 2029 (23.600 oseb) bo presegalo ponudbo oziroma število mladih državljanov, ki bodo prvič vstopili na trg dela (18.400 oseb). Največji primanjkljaj bo visoko izobraženih kadrov, ki jih je zaradi potrebnega znanja slovenskega jezika težje zapolniti s tujimi delavci. Na primer učitelji in vzgojitelji (primanjkljaj okoli 1.470 letno) ter zdravniki (primanjkljaj okoli 1.040 letno).
Na ravni celotnega gospodarstva se bodo, zaradi dodatnih potreb gospodarstva, nova delovna mesta kreirala le do leta 2029. V celotnem obdobju napovedi, zlasti pa od leta 2030 dalje, pa bo večina prostih delovnih mest nadomestne narave.
