Novi češki premier: Denarja za Ukrajino nimamo; kaj pa Slovenija?

Predsednik vlade Robert Golob potuje danes v Bruselj, kjer se bo v četrtek in petek udeležil rednega decembrskega zasedanja Evropskega sveta. Ena osrednih točk bo razprava o dolgoročnem finančnem paketu za Ukrajino (t. i. Ukraine Facility), kjer je ključno vprašanje, ali bodo voditelji dosegli soglasje o večletnem financiranju.

Slovenija ne nasprotuje financiranju in podpira nadaljnjo pomoč Ukrajini, vendar izključno na način, ki je pravno in fiskalno vzdržen, je povedala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Novoimenovani češki premier Andrej Babiš pa je pred četrtkovim vrhom napovedal, da Češka ne bo sodelovala v nobenem prihodnjem financiranju Ukrajine s strani Evropske unije. 

Po njegovem mnenju mora Evropska komisija poiskati druge načine financiranja. Kot je dejal, Češka sama »razpolaga z omejenimi sredstvi in si dodatnih obveznosti ne more privoščiti«.

Na Slovenijo bi padlo 700 milijonov evrov

Slovenija torej ni med državami, ki blokirajo dogovor o financiranju Ukrajine. Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer izjavil, da bi morala Slovenija po trenutnih izračunih zagotoviti okoli 700 milijonov evrov poroštev za novo posojilo EU Ukrajini.

Slovenija podpira tudi idejo za financiranje Ukrajine z uporabo prihodkov od zamrznjenih ruskih sredstev, vendar le, če bo rešitev pravno utemeljena in skladna z mednarodnim pravom.

Članice imajo precej različna stališča glede nadaljnje pomoči Ukrajini. Najbolj odločne zagovornice maksimalne in hitre podpore Ukrajini so Poljska in Baltske države, Madžarska  pa je proti. Belgija je razmeroma zadržana - tam se sicer nahaja večina zamrznjenih ruskih sredstev in razlog belgijske zadržanosti glede uporabe teh sredstev je pravna odgovornost in tveganja. Španija in Portugalska na financiranje Ukrajine podpirata, a želita, da se hkrati ohranijo sredstva za kohezijo in socialne programe, Francija in Nemčija pa sta z nekaj pomisleki odločni zagovornici večletne pomoči Ukrajini.