Odvetnik predsednika vlade Stojan Zdolšek je odslovil novinarko Tarče, njegovo ravnanje pa ni bilo etično sporno, so sklenili v Odvetniški zbornici. Po mnenju Društva novinarjev Slovenije se je s to ugotovitvijo Odvetniške zbornice zgodil nevaren precedens: »Ko se javni funkcionar, v tem primeru celo najvišji predstavnik izvršilne veje oblasti, odloči komunicirati z javnostjo prek svojega odvetnika, lahko po razlagi Odvetniške zbornice komunicira selektivno.« Foto: Borut Živulović/Bobo
Novinarji se ne strinjajo s presojo Odvetniške zbornice, ki je v prid odvetniku Zdolšku
Na odločitev etične komisije Odvetniške zbornice, da odvetnik predsednika vlade Stojan Zdolšek ni kršil odvetniškega kodeksa, ko je iz podajanja izjave za javnost odslovil novinarko oddaje Tarča, češ da ima odvetnik pravico samostojno odločati, ali bo komuniciral z mediji, na kakšen način in kateri mediji to bodo, so se odzvali v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Opozorili so, da takšna presoja ni zadostna z vidika širšega javnega interesa in pravice javnosti do obveščenosti.
Presoja Odvetniške zbornice po mnenju DNS zanemarja ključno okoliščino, da Zdolšek v konkretnem primeru ni nastopal zgolj kot zasebni pravni zastopnik, temveč kot posrednik komunikacije predsednika vlade, saj je Robert Golob vse novinarje izrecno napotil nanj kot edinega, ki bo javno komuniciral postopke pred Komisijo za preprečevanje korupcije, povezane z njegovim opravljanjem ene najpomembnejših političnih funkcij v državi.
»V takšnih primerih mora komunikacija odvetnika spoštovati tudi načelo enake obravnave medijev, ne glede na to, ali poteka na novinarski konferenci na javnem kraju ali v njegovi odvetniški pisarni. Selektivno izključevanje posameznih novinarjev tako ne predstavlja zgolj vprašanja odvetniške etike, temveč poseg v temeljno demokratično pravico javnosti do dostopa do informacij,« so zapisali v DNS.
Po njihovem mnenju gre za nevaren precedens: »Ko se javni funkcionar, v tem primeru celo najvišji predstavnik izvršilne veje oblasti, odloči komunicirati z javnostjo prek svojega odvetnika, lahko po razlagi Odvetniške zbornice komunicira selektivno. S tem se bistveno zmanjšuje raven transparentnosti, ki bi jo tovrstni funkcionarji pri opravljanju svoje funkcije morali zagotavljati. Še več, takšno ravnanje političnih funkcionarjev in nato njihovih odvetnikov omogoča manipulacijo z dostopom do informacij ter ustvarja prostor za filtriranje »nezaželenih« novinarjev, kar neposredno spodkopava načelo enake obravnave medijev in pravico javnosti do celovite obveščenosti.«
Ob tem izpostavljajo osnovno načelo Kodeksa odvetniške poklicne etike, da morajo odvetniki v vesti svoje dolžnosti svoje delo opravljati tako, da prispevajo k uresničevanju načel in določb ustave. Ustava RS v svojem 39. členu jasno zagotavlja tudi svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja – ustavno varovano človekovo pravico, ki omogoča obveščenost javnosti in nadzor nad oblastjo. »Ko govorimo o delovanju predsednika ali predsednice vlade, vedno govorimo o izrazitem in prevladujočem javnem interesu.«
V Društvu novinarjev so dodali še, da je po njihovem mnenju odvetniški kodeks pomanjkljiv, če ne vsebuje določb, ki bi posebej urejale odgovornost odvetnika v primerih, ko zastopa javnega funkcionarja, in v njegovem imenu komunicira z javnostjo. Zato Odvetniško zbornico pozivajo, naj razmisli o dopolnitvi določb kodeksa, ki urejajo odnos do sredstev javnega obveščanja, z vidika komunikacije v imenu političnih in drugih državnih funkcionarjev.
