Odvetniki se bodo lahko kmalu nekaznovano reklamirali

Evropska komisija je zaradi kršitev pravnega reda Evropske unije Sloveniji izrekla že dva opomina, ker na področju oglaševanja odvetnikov oziroma odvetniških pisarn ne sledi določilom direktive o storitvah na notranjem trgu. Slovenija po oceni Bruslja pretirano omejuje to vrsto oglaševanja.

V Sloveniji lahko odvetniki javnosti zdaj sporočajo le konkretna dejstva, kot sta med drugim naslov pisarne in njen delovni čas, evropska komisija pa je ocenila, da slovenska zakonodaja skupaj s kodeksom odvetniške poklicne etike dejansko predstavlja preprečitev oglaševanja in s tem kršitev direktive o storitvah.

Pretirane omejitve naj bi ponudnikom odvetniških storitev po oceni evropske komisije preprečevale razširjanje vedenja o njihovem delu in tudi oteževale vstop novih igralcev na trg.

Tako zakon o odvetništvu kot tudi kodeks odvetniške poklicne etike zdaj prepovedujeta določene oblike poslovnega komuniciranja, kmalu pa bo drugače – ministrstvo za pravosodje je namreč pripravilo predlog sprememb zakona o odvetništvu.

Osnutek predloga novele zakona o odvetništvu bo predvidoma v septembru poslan v javno razpravo, so za Info360 povedali na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič.

Kaj predlaga odvetniška zbornica

Odvetniki se zdaj v svojih javnih nastopih ne smejo hvaliti s svojimi uspešnimi zadevami oziroma številom dobljenih pravd, številom strank, se sklicevati na vplivne zveze in poznanstva, se torej komercialno pojavljati v medijih …

Predlog sprememb zakona o odvetništvu so na ministrstvu za pravosodje pripravili v sodelovanju z odvetniško zbornico, ki predlaga, da bi bil odslej »odvetnik upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je seveda informacija resnična in nezavajajoča, da ne krši zaveze o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica«.

Zbornica je ministrstvu predlagala še, da odvetnik v prihodnje sme v okviru pravice do svobode izražanja v javnosti izražati tudi svoje mnenje o aktualnih družbenih dogodkih. Pri tem se mora izogibati izjavam, ki škodijo ali utegnejo škodovati ugledu odvetniškega poklica ali ugledu pravosodja, pri čemer navedeno ne vpliva na svobodo kritičnega izražanja v okviru etičnih zahtev.

Odvetnikova osebna publiciteta v katerikoli medijski obliki, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, naj bi bila torej po sprejetju novele zakona o odvetništvu dopustna. 

Med znanimi odvetniki, ki ga je doletela prijava in nato obravnava organov odvetniške zbornice zaradi očitkov o neprimernem nastopanju v medijih, razkrivajo na odvetniški zbornici, je Franci Matoz, ker se je samopromocijsko izpostavljal in razkrival zasebne informacije. Izrečena mu je bila denarna kazen.

»Menimo, da predlagana ureditev odvetnikom omogoča več manevrskega prostora za komercialno udeleževanje v medijih, pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica,« komentirajo predvidene spremembe v odvetniški zbornici. Odvetnikovo nastopanje v javnosti v vlogi strokovnjaka, javne osebnosti in intelektualca samo po sebi ne škodi ugledu poklica odvetnika, zato je takšno pojavljanje treba dopustiti, še dodajajo, ob varovalki, da odvetnik tega ne zlorablja.

Če sprememb zakona o odvetništvu ne bo, lahko v Bruslju proti Sloveniji sprožijo postopek pred Sodiščem EU.

Anonimizirane odločitve disciplinskih postopkov

Na spletni strani odvetniške zbornice je mogoče najti vrsto primerov, s katerimi se je ukvarjala njihova etična komisija in disciplinska zbornica. Očitki na račun odvetnikov, ki jih organa obravnavata, so različni, vsi pa so anonimizirani. To pomeni, da uporabnik odvetniške storitve na spletni strani zbornice ne more preveriti, ali je odvetnik, ki se ga je namenil najeti, do strank vedno etičen.

Na tem področju pa sprememb ne bo; zanje se ne zavzema odvetniška zbornica, ni jim naklonjeno niti pravosodno ministrstvo. 

Na ministrstvu pojasnjujejo, da objava anonimnih disciplinskih odločb omogoča, da se odvetniška skupnost in širša javnost seznani z disciplinsko prakso in naj bi imela nekakšen izobraževalni učinek. »Namen je zagotoviti spoštovanje pravil poklicne etike in varstvo zaupanja v odvetništvo ter pri tem ohraniti ravnotežje med transparentnostjo in zaščito posameznika. Če bi bile odločbe javno objavljene z imenom in priimkom, bi to lahko pomenilo precej hujšo sankcijo kot sam disciplinski ukrep, kar bi lahko šteli za nesorazmerno,« so prepričani. Kaj vse obravnavajo organi zbornice, si je mogoče ogledati tukaj. Mediji so na primer pisali tudi o tem, da je bil Franci Matoz prijavljen zaradi poslov v zvezi z najetimi milijonskimi krediti, ki niso bili namenjeni odvetniški dejavnosti, temveč za financiranje njegovih bioplinarniških projektov. Komisija za etiko je ugotovila kršitve odvetniškega kodeksa; prijava je v preteklosti doletela tudi odvetnico Nino Zidar Klemenčič.

Le v primeru izbrisa odvetnika iz seznama odvetnikov zbornica svoji spletni strani javno objavlja poimenski seznam izbrisov iz imenika odvetnikov. Javna objava osebnega imena odvetnika skupaj z razlogom izbrisa traja eno leto od izbrisa.