Petrol: vojna med lastniki

Slovenski državni Holding (SDH), Republika Slovenija in Kapitalska družba imajo v največjem naftnem trgovcu pri nas skupaj 32-odstotni lastniški delež, a hkrati očitno bolj malo odločevalske moči. Petrol očitno obvladuje Dari Južna s soprogo Vesno, ki je neuradno izbrana za predsednico novega nadzornega sveta družbe. Mandat bo začela 16. julija.

Zakonca Južna sta pomembna igralca v slovenskem prostoru. Gradbena podjetja v njuni lasti sodelujejo pri vseh pomembnih projektih v državi – od prenov železnic do ljubljanskega kanala C0 ter projekta po poplavne obnove. Sta lastnika dobre desetine Petrola, v katerem pa imata v tem trenutku pomembno odločevalsko moč, s katero se državni lastniki na čelu s SDH, ki ga vodi Žiga Debeljak, očitno ne zmorejo ali ne znajo soočiti.

Zapleti v nadzornem svetu Petrola 

Čeprav je ob sestavljanju novega nadzornega sveta kazalo, da je odnos med lastniki Petrola vzoren, je zdaj v njem zaškripalo. 

Zapletlo se je ob odločanju o tem, kdo bo nadzorni svet vodil. 

Po naših informacijah je bilo namreč na najvišji ravni dogovorjeno, da bo vodenje nadzornega sveta Petrola prevzel Marko Jazbec, predsednik uprave pozavarovalnice Sava Re. Ob glasovanju pa se je izkazalo, da je zanj svoj glas dal le Tomaž Vesel. 

Po složnem sodelovanju vseh akterjev, tudi tistih iz ozadja, je idiličnega obdobja torej konec.

Tudi zato na bližnji skupščini Petrola, ki bo 27. maja, najverjetneje ni mogoče računati na 75-odstotno soglasje lastnikov glede pomembnih sprememb statuta družbe.

Javnost pa bo bolj zanimalo znižanje marž naftnega trgovca, ki se po neuradnih informacijah obeta zaradi spora med lastniki.

Kumer moral spisati uredbo

Čeprav so vsi pričakovali, da bo Petrol po marčni skupščini dosegel nasprotno in si bo od litra prodanega bencina odrezal večji kos pogače, za zdaj ne kaže, da se bo to zgodilo.

Po informacijah več nepovezanih virov so namreč pri ministru Bojanu Kumru že spisali uredbo, ki bi marže (za neosvinčen motorni bencin, dizel in ekstra lahko kurilno olje) znižala. Po pričakovanjih naših sogovornikov bo uredba začela veljati predvidoma junija, ko se izteče veljavnost sedanje uredbe.

Na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo potrjujejo, da so predlog uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov pripravili, temelji pa na »osnovi priznavanja stroškov, predvsem obveznosti glede doseganja deležev biokomponent v gorivih«. Predlog uredbe je bil posredovan v medresorsko usklajevanje in še ni bil posredovan na vlado. Na predlog so na ministrstvu prejeli več pripomb ter zahtevkov za posredovanje obrazložitev in pojasnil, ki jih pripravljajo in usklajujejo, in kot dodajajo, so med njimi tudi opredelitve glede višine dovoljene marže za regulirane cene naftnih derivatov.

Petrol zdaj prejme slabih deset centov od cene, ki jo kupec plača za liter bencina. V strukturi končne cene goriva marža trgovcev predstavlja le sedem odstotkov, dajatve pa predstavljajo več kot 58 odstotkov končne cene pri dizlu in 60 odstotkov pri bencinu. Preostalo je nabavna vrednost oziroma cena, po kateri Petrol kupuje bencin na trgu. Petrol opozarja, da so marže na naftne derivate v Sloveniji najnižje v celotni EU. Na Hrvaškem je trgovska marža za liter bencina in dizla trenutno precej nad 10 centov. 

Neuradno je predlog Kumrovega ministrstva znižanje marže na osem centov za liter bencina. Sogovorniki predlog uredbe za znižanje marž razumejo kot odgovor na spor glede predsedovanja nadzornemu svetu.

Šlo pa naj bi tudi za sporočilo vrha Gibanja Svoboda Dariju Južni, ki na drugi strani grozi s tožbo zoper nekdanjo predsednico uprave Petrola Nado Drobne Popović. V tej zgodbi ni nepomembno, da je Drobne Popović tudi teta partnerke predsednika vlade Tine Gaber, kar pa Roberta Goloba in njegovega kroga po neuradnih informacijah ni omajalo pri odločitvi, da bo vlada zaradi dogajanja v Petrolu, ki ga je Južna izmaknil njenemu vplivu, šla v znižanje marže. 

Na Petrolu molčijo

Na Petrolu niso odgovorili na naše vprašanje, ali se je poslovodstvo družbe že odločilo, ali bo odškodninsko tožbo proti nekdanji predsednici uprave dejansko vložilo. Prav tako niso odgovorili, ali bodo torej odpovedali pogodbo o najemu skladišč pri Zadru, zaradi katerih naj bi Drobne Popović domnevno Petrol oškodovala za okoli 11 milijonov evrov. Odgovora nismo dobili niti na vprašanje, ali bodo skladišča, ki jih iščejo v Srbiji, torej najeli ceneje. 

Napoved tožbe proti Drobne Popović je sicer nenavadna iz več razlogov. Prvi je časovni – nekdanja predsednica uprave je namreč Petrol zapustila že novembra leta 2023. Kako to, da so domnevno oškodovanje zaradi najema skladiščnih prostorov pri Zadru odkrili šele leta 2025? In če so presodili, da je najem za Petrol poslovno škodljiv, zakaj ga niso odpovedali, saj jim to mogoča pogodba o najemu?

Drugi razlog, da je napoved tožbe nenavadna, pa so ugotovitve notranje revizije Petrola, ki jo je podpisal direktor Urban Goršič. Iz dokumenta je namreč razvidno vsaj troje – da je cena skladiščenja pri Zadru glede na druga razpoložljiva skladišča ugodna, da konkurenca na Hrvaškem Petrolu ne bo prepustila skladiščnih zmogljivosti in tudi, da na drugih lokacijah širitev ni mogoča.

Kakšne so cene drugih skladišč na Hrvaškem in kdo jih ima v rokah?

Notranja revizija opozarja, da konkurenci dostopa do nekaterih skladiščnih zmogljivosti Hrvatje ne bodo omogočili ali pa so zakupljene in dostop do njih ni mogoč.

Petrol lahko pogodbo o najemu skladišča na Hrvaškem, kjer so dosegli kar 20 odstotkov prihodkov, prekine.

Nižje marže, nižje cene pogonskih goriv

Zaradi aktualnega spora med lastniki tako ne bodo uresničena pričakovanja, da bi Petrol od litra bencina dobil nekaj centov, najverjetneje dva ali tri cente, več kot doslej. Nižje marže, ki se torej obetajo zdaj, bi lahko pomenile nižje maloprodajne cene naftnih derivatov, kar bo v javnosti pred bližajočimi se volitvami gotovo dobro sprejeto.

Trenutna uredba o regulaciji marž bo potekla 18. junija. Naftni trgovci sicer računajo na umik regulacije, a za zdaj se to zdi malo verjetno.

Petrol je sicer v prvem četrtletju letos dosegel rast vseh ključnih poslovnih kazalnikov. Skupina je ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani, čisti dobiček se je več kot podvojil, na 31 milijonov evrov. V prvem četrtletju je družba prodala 912.000 ton goriv in derivatov, kar je sedem odstotkov več kot lani. Na Hrvaškem je Petrol ustvaril 309 milijonov evrov, kar predstavlja 20 odstotkov celotnih prihodkov skupine in so posledica investicije na Hrvaškem, ki jo je izpeljala prav uprava Nade Drobne Popović. V Petrolu opozarjajo na prenizke marže pri prodaji goriv, ki ostajajo izziv za dolgoročno stabilnost poslovanja. 

Petrol ostaja največji igralec na trgu, saj ima po državi 318 bencinskih črpalk oziroma 56-odstotni tržni delež.