Po izkušnjah s Patrio sem tudi pri Trenti pričakoval obsodbo

Glede na prihodke njegove odvetniške družbe mu dobro dene, ko je na oblasti vlada Janeza Janše. Prihodki v času njegove tretje vlade so se več kot podvojili in jih je bilo leta 2021 za več kot 840 tisočakov, leta 2023, ko je bila dobro leto že na oblasti vlada Robert Goloba, so padli na okoli 358 tisočakov. Po najnovejšem objavljenem letnem poročilu za lani je imela odvetniška družba Francija Matoza dobrega pol milijona evrov prihodkov. Matoz se ne strinja z oceno, da mu oblast Janeza Janše dobro dene. Če gledate samo prihodke, bi za pravilno oceno morali poznati tudi število zaposlenih v družbi v tistih časovnih obdobjih, pravi. Nekoč je družba zaposlovala do 25 ljudi, dodaja, temu primerno so prihodki rasli. V letu 2023 je bil kot odvetnik edini zaposlen v svoji družbi in ustvaril je več prihodkov kot v minulih letih glede na število zaposlenih. 

 

Poznani ste po zastopanju strank v veliko odmevnih primerih. Veljate za odvetnika Janeza Janše, čeprav trdite, da mu  generalno gledano ne namenjate večino svojega odvetniškega časa. Veljate tudi za odvetnika, ki rad sprejme zastopanje strank v medijsko odmevnih primerih. Zdaj na primer med drugim zastopate starše deklice v zvezi z odškodninsko tožbo proti bolnišnici Brežice?

Resnično se večkrat pojavim, bodisi kot zagovornik ali pa kot pooblaščenec strank v medijsko odmevnih primerih. Dejansko zastopam tudi starše in deklico Alino v odškodninski tožbi proti bolnišnici Brežice. Gre po mojem za očitno zdravniško napako - strokovno napako, ki pa ima za posledico hudo okvaro zdravja deklice.

Napaka je bila storjena med porodom, saj bi po mnenju strokovnjakinje, ki smo jo pred pravdo angažirali, morali pri porodu opraviti carski rez, pa tega niso storili, zaradi česar je prišlo pri deklici do okvare možganov in s tem vseh telesnih funkcij. Med porodom je deklica utrpela trajne poškodbe možganov.

Skratka deklica Alina je sedaj v stanju, ko vegetira in vsak epileptični napad je lahko zanjo usoden. S starši žal bijemo bitko za nekaj, kar bi jim, v kolikor bi veljala pravičnost, morali prisoditi takoj. Pri tem pa moram poudariti primer zakoncev Šilih. O zdravniški napaki pri smrti njunega sina je celo dvakrat odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice (EČSP). Ta primer omenjam zato, ker iz sodbe ESČP izhaja ugotovitev, da Slovenija ni vzpostavila sistema neodvisnega ugotavljanja zdravniških napak, prav zaradi tega, ker so praviloma sodni izvedenci medicinske stroke pri nas zaposleni v javnih zavodih (le ti so v večino primerov toženi zaradi zdravniških napak), bodisi med seboj poklicno povezani. 

Skratka vzpostavlja se objektivni dvom v njihovo nepristranskost. Brežiški primer sem prevzel, ker so me za to prosili starši in ne zato, ker je medijsko odmeven. (Odškodninski zahtevek znaša 502 tisoč evrov op.p.)

Seveda pa je tudi res, da sem zagovornik gospoda Janeza Janše veliko let in počaščen sem, da mi je zaupal obrambo v krivičnih postopkih zoper njega.

 

Prevzeli ste tudi primer razrešenega nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je bil na funkcijo imenovan v času prejšnje vlade.

Tako je in upravno sodišče je pravnomočno odločilo, da je državni zbor gospoda Leona Cizlja, ki je vmes prevzel vodenje Inštituta Jožef Stefan, razrešil nezakonito.

 

Vložili ste odškodninsko tožbo, koliko zahtevate?

Za neizplačane prihodke na tej funkciji nadzornika zahtevamo nekaj več kot 108 tisoč evrov. Po mojem mnenju je šlo za čisto politično eksekucijo gospoda Cizlja, vzrok pa je bila želja Golobove vlade, da prevzame nadzor nad SDH in upravljanjem premoženja države. Seveda lahko to utemeljeno trdim, kajti razlog za zamenjavo je bil v tem, da gospod Cizelj pri imenovanju naj ne bi imel zakonsko potrebnih izkušenj. Ampak, njegove izkušnje je ocenjeval isti človek ob imenovanju, kot ob predlogu za razrešitev. Gre za odgovorno osebo na ministrstvu za finance. Torej je enkrat utemeljeval, da izpolnjuje pogoje, drugič pa da jih ne. Presenetljivo kajne?

Verjetno je uslužbenec dobil takšno navodilo vodstva ministrstva.

Če je dobil takšno navodilo, ni bilo nujno, da bi ga tudi izpolnil, še posebej, če je to nezakonito. Če dobiš namreč nalogo, ki je nezakonita, moraš takšno zahtevo zavrniti. Tudi sam sem bil pred leti zaposlen v sistemu - v policiji in če sem dobil nalogo, ki ni bila zakonita, je pač nisem izvršil. Tudi sam sem se znašel v tistem času v postopku, ker sem takšno nalogo zavrnil, seveda na koncu ni bilo nikakršnega epiloga, sem pa ugotovil, da mogoče nisem za takšen sistem, kot je bila policija tedaj.

 

Pred leti ste mi v intervjuju dejali, da nikoli ne bi zastopali pedofila. Eden od vaših kolegov mi je razlagal, da je zastopal očeta, ki je posiljeval hčer in to opravičeval s tem, da se »mora punca čim prej česa v seksu naučiti«.

Že od vsega začetka svojega dela kot odvetnika sem se odločil, da ne bom na seznamu zagovornikov, ki zagovarjajo obdolžence po uradni dolžnosti, saj moraš v tem primeru prevzeti zastopanje osumljencev, ki si sami ne izberejo zagovornika, ne glede na to, česa so osumljeni.

Da ne bo napačnega razumevanja - seveda imajo vsi pravico do obrambe, ni pa nujno, da to počnem jaz. Morda je odločitev, da ne bom zastopal pedofilov, povezana tudi s tem, da imam dve hčerki, in dejansko zaradi moralnih predsodkov pedofila res ne bi zmogel učinkovito zagovarjati in ne bi opravil svojega odvetniškega poslanstva.

Raje sem na drugi strani, na strani žrtve. Tak primer je bil tako imenovani ptujski Fritzl, v katerega se nisem vključil zaradi odmevnosti, pač pa zato, ker me je to prosila tedaj še tožilka Vlasta Nussdorfer, ustanoviteljica organizacije Beli obroč za pomoč žrtvam nasilja. Tako sem prevzel ta primer 15-letne oškodovanke, a na koncu se je skozi postopek ugotovilo, da so bili oškodovanci trije otroci in da ni bila žrtev zlorab le ena hči. Zgodba te nesrečne družine me je tudi osebno presunila. Kot ste verjetno spremljali, je bila tukaj po mojem vedenju za takšno kaznivo dejanje izrečena najvišja zaporna kazen doslej - skupno 17 let.

Že od vsega začetka svojega dela kot odvetnika sem se odločil, da ne bom na seznamu zagovornikov, ki zagovarjajo obdolžence po uradni dolžnosti, saj moraš v tem primeru prevzeti zastopanje osumljencev, ki si sami ne izberejo zagovornika, ne glede na to, česa so osumljeni.

Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je pripravila predlog zakona, s katerim bi nagovarjanje otrok k srečanju z namenom spolnega napada postalo kaznivo dejanje.

Lahko se strinjam, da sedaj zadeva v kazenskem zakoniku ni ustrezno urejena. O tem so govorili tudi drugi strokovnjaki ob primeru župana Dornave. Vendar bo potrebno biti pri teh spremembah previden in zagotoviti, da bodo zakonski znaki natančno določeni (načelo zakonitosti v kazenskem pravu). Podpiram vsak predlog, ki bo na tem področju bolj rigorozen in uvedel tudi odgovornost za samo napeljevanje k spolnim zlorabam otrok. Otroke je treba zaščititi in tudi nagovarjanje k spolnosti kaznovati. Podrobnosti predloga oziroma tega, kako bodo oblikovani zakonski znaki ne poznam. Kot sem dejal, razpravo v tej smeri podpiram, pa čeprav je predlog dala poslanka, o kateri zaradi njenega ravnanja v državnem zboru nimam pozitivnega mnenja, ravno nasprotno.

 

Ne zastopate pa tudi prodajalcev orožja in mamil. Slišalo se je, da naj bi na tožilstvu sklepali stave, da boste ob primeru Balkanski bojevnik klonili in sprejeli zastopanje Dragana Tošića?

Tudi sam sem slišal za te stave. Tisti, ki so stavili, da bom spremenil svoja stališča do tega, so se zmotili.

 

Ste bili pa vprašani, če bi ga zastopali?

Na to vprašanje menim, da ni prav, da bi vam odgovoril.

Na prvi stopnji se je po več kot desetletju končal proces v zadevi Trenta, ste pričakovali oprostilno sodbo?

Nisem imel namena, da bi podajal stališča v zvezi s politično motiviranim postopkom, imenovanim "Trenta", zoper gospoda Janeza Janšo, ampak, ker sem prebral intervju v tedniku Mladina, ki ga je podal specializirani tožilec Boštjan Valenčič, bom odgovoril.

S pravnega vidika me oprostilna sodba ni presenetila, pravno gledano sem namreč ves čas pričakoval, da ne more priti do obsodilne sodbe, saj ni bilo nobenih dokazov; celotni postopek je bil absurden tako kot Patria.

S pravnega vidika niti do uvedbe kazenske preiskave ne bi smelo priti, kaj šele do obtožnice in do sojenja. Ko je tožilec »popolnoma izgubil tla pod nogami«, je poskušal še z modifikacijo obtožnice, jasno pa je bilo, da pravno ne more uspeti. Glede na izkušnje iz zadeve Patria pa sem pričakoval obsodilno sodbo, brez dokazov, pristransko, krivično kot v zadevi Patria.

S pravnega vidika me oprostilna sodba ni presenetila, pravno gledano sem namreč ves čas pričakoval, da ne more priti do obsodilne sodbe, saj ni bilo nobenih dokazov; celotni postopek je bil absurden tako kot Patria.

Specializirani državni tožilec Boštjan Valenčič pa  je – glede na vsebino dokazov v spisu – pričakoval obsodilno sodbo. Prepričan je, da so v tej zadevi dokazi tehtni, v intervjuju za Mladino je poudaril tudi, da je senat treh poklicnih sodnikov vse ugovore zoper obtožnico zavrnil ter da so vsi dokazi med obravnavo potrjevali tezo tožilstva, da je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Ne vem, zakaj je tožilec presenečen nad oprostilno sodbo, morda bi moral premisliti zadeve že prej in sploh ne vložiti obtožnice oziroma zahteve za preiskavo, kar bi povsem utemeljeno od njega pričakoval. Ne glede na pravnomočnost obtožnice namreč ves čas postopka ni imel dejstev in argumentov za svoje trditve.

Tožilec namreč ne sme vlagati zahtev na sodišče za začetek kazenskega postopka, če ve, da nima zadosti dokazov. Ampak, še večji problem vidim v dejstvu, da sodišče ne opravi svoje naloge, in takšne zahteve dopusti. Kot je zapisal nekdanji predsednik ustavnega sodišča gospod Miroslav Mozetič v ločenem pritrdilnem menju pri razveljavitvi vseh nezakonitih sodb v zadevi Patria, je naloga tožilstva, da pri vlaganju obtožnih aktov ne ravna diskriminatorno. Naloga sodišča pa je, da prepreči, da bi bil v postopku nekdo, ki ne sme biti, še več, da bi bil obsojen nekdo, ki ne bi smel biti. V konkretnem primeru je zapisal nekako tako, da takšno ravnanje, kot je bilo ravnanje tožilstva in sodnikov v zadevi Patria, odpira možnost zlorabe pravosodja, kar se je dejansko tudi zgodilo tedaj.

Tudi tožilec Valenčič ve, da ni imel niti enega dokaza, ki bi potrjevala njegovo tezo, da naj bi bilo storjeno očitano kaznivo dejanje. Tako v primeru Patria, kot v primeru Trenta zame ni dileme, da je šlo za politični proces z namenom uničiti gospoda Janeza Janšo.

 

Vi torej trdite, da nekateri tožilci in sodniki delujejo politično in ne po strokovnih merilih?

Nekateri primeri, v katerih sem sodeloval tudi sam, kažejo, da je tako. Kažejo na to, da nekateri tožilci delujejo pod vzgibom politike, delujejo arbitrarno, diskriminatorno, ravnajo različno do različnih ljudi. Pri nekaterih primerih - razen političnega – ne morem najti drugega motiva za takšna sporna ravnanja. Naj samo spomnim, v zadevi Patria, si je takratna tožilka Branka Zobec Hrastar izmislila dokaz zato, da bi lažno obremenila Janeza Janšo, sodniki so sodili krivično, razpolagam z dejstvi in dokazi, da je šlo za montiran politični proces, kjer je prišlo do očitne zlorabe tožilstva in sodstva do najvišje instance, torej do predsednika vrhovnega sodišča.

 

Janez Janša se je na koncu zaključne besede v zadevi Trenta obrnil k tožilcu in izjavil, da prihaja čas posebnih tožilcev, ki bodo preganjali pravosodne funkcionarje, ki so preganjali njega. Valenčič pravi, da so takšne grožnje, da se mu bo nekoč nekaj zgodilo, ker je izvajal ustavne naloge kazenskega pregona, nesprejemljive. Rečete kdaj Janezu Janši, da je v izjavah premočan?

Se vam zdi ta izjava premočna?

 

Da, zdi se mi premočna in zveni kot grožnja. Tudi nekatere izjave na X, če se izrazim milo, so nepotrebne.

Meni se zdi ta izjava gospoda Janeza Janše, ki jo omenjate, pravilna. Če se tožilec Valenčič počuti nelagodno zdaj, se bo po mojem mnenju v prihodnosti počutil še bolj nelagodno.

 

Zdaj grozite tudi vi.

Nimate prav. Treba je vedeti, da zakonita grožnja, ni nikoli grožnja. Če nekaj temelji na nekem predpisu ali zakonu, to ni grožnja. Še bolj pa, če je to pravično!

Če tako menite, bi tudi tožilčevo vložitev obtožnega predloga oziroma obtožnice dojemali kot grožnjo.

Popolnoma delim mnenje Janeza Janše, da bo moral priti čas, ko bodo tožilci ali sodniki odgovarjali za svoja ravnanja, če bodo ta dokazano nezakonita in zakrivljena namenoma. Pri tem nimam v mislih napačne dokazne ocene, ampak - kot sem poprej navedel - očitne zlorabe. Tudi v kazenskem zakoniku je protizakonito, pristransko in krivično sojenje določeno kot kaznivo dejanje, pa do pregona ne pride, tako kot ne v zadevi Patria, ko sva z Janezom Janšo sprožila kazenski postopek zoper tedanjo tožilko Hrastar zaradi očitnega ponarejanja listin, pa so nama vse zavrnili. Še več - sama sva se znašla potem v kazenskem postopku zaradi krive ovadbe in razžalitve. Bila sva seveda oproščena.

Popolnoma delim mnenje Janeza Janše, da bo moral priti čas, ko bodo tožilci ali sodniki odgovarjali za svoja ravnanja, če bodo ta dokazano nezakonita in zakrivljena namenoma. Pri tem nimam v mislih napačne dokazne ocene, ampak - kot sem poprej navedel - očitne zlorabe.

Sodni stroški v primeru izgubljene odškodninske tožbe zoper sodnike in tožilko v primeru Patria so znašali okoli 44 tisoč evrov, Janez Janša je tedaj zapisal, da povampirjena sodniška kasta v službi izrojene levice verjame, da je nedotakljiva. 

»To je pravda, za katero vsak povprečen pravnik ve, da ne more uspeti. Franci Matoz ni tako neuk odvetnik, da tega ne bi vedel, vprašanje pa je, ali je Janši to tudi povedal,« pa je na drugi strani komentiral odvetnik Emil Zakonjšek.

Seveda ne bi rad polemiziral s kolegom, dejstvo pa je in za tem trdno stojim, da smo v odškodninski tožbi zaradi namernih nezakonitosti v zadevi Patria imeli zadosti dokazov, da v pravdi uspemo. Vendar, pa naj vprašam jaz vas: ali menite, da lahko res okrožna sodnica odloča nepristransko, če sedi na toženi strani nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, aktualna vrhovna sodnica? Verjemite mi, da ne! 

Poleg odškodninske tožbe Janeza Janše za škodo, ki jo je utrpel on in njegova družina zaradi nezakonitega postopka v zadevi Patria, poteka še odškodninska zadeva stranke SDS proti državi zaradi škode, ki jo je utrpela v tem primeru tudi stranka SDS. Zadeva je bila prav zaradi naših argumentov, da je bil celotni postopek namenoma nezakonit, sprejeta v obravnavo na ustavno sodišče. 

Trdno sem prepričan sem, da bi moral obstajati poseben specializirani oddelek za pregon kaznivih dejanj, ki bi jih storili tožilci in sodniki pri svojem delu, podobno kot to velja za pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (policija ...). Ta oddelek je bil ustanovljen prav zato, ker policija očitno ni mogla učinkovito preganjati kaznivih dejanj, ki bi jih zagrešili policisti oziroma druge uradne osebe. Enako bi veljalo po moji oceni tudi za sodnike in tožilce. Nedvomno je sodnik za svoje delo tudi odškodninsko odgovoren – če škodo povzroči namenoma. Kazensko je odgovoren, saj - kot sem prej povedal - je to določeno v kazenskem zakoniku.

Torej ne verjamete v pravno državo in njeno delovanje?

Verjamem, a dejstvo je, da pravna država ne deluje za vse enako. Lahko se strinjam, da se zgodijo tudi napake, težava pa nastane, ko se namerno krivično sodi ali spravlja ljudi v kazenske postopke. Pravna država ne funkcionira, če je nekdo v neupravičenem kazenskem postopku na prvi stopnji 15 let in če se ne sankcionira krivičnega sojenja ali morebitnih zlorab. Seveda pa je treba pravno državo gledati tudi širše, pri tem imam v mislih vse državne organe, ki odločajo o pravicah ljudi. Tudi če gradbenega dovoljenja ne dobiš več let, če so ti kršene pravice iz naslova zdravniške pomoči, upokojitve, če ti finančna uprava neupravičeno zaračunava davke ... In vemo, da to ne deluje dobro.

 

V prihodnjih mesecih se bo odločalo o petih kandidatih za nove ustavne sodnike. Tudi tukaj so zelo različna mnenja, nekateri, na primer Matevž Krivic, poudarjajo, da bi moralo biti ustavno sodišče seveda strokovno, a hkrati tudi nazorsko čim bolj uravnoteženo, nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pa se s tem absolutno ne strinja.

Absolutno se strinjam s stališčem gospoda Matevža Krivica. Ustavni sodniki seveda odločajo na podlagi ustave in zakonov, imajo pa zaradi svetovnega nazora lahko različne poglede. O izjavah gospoda Zalarja pa raje ne bi izgubljal besed. Jasno je, da gre za politika leve opcije in je njegovo stališče politično in ne strokovno.  Naj pa vseeno spomnim, da je gospod Krivic tudi v času sojenja v zadevi Patria, pa čeprav velja za svetovno nazorsko »levega« pravnega strokovnjaka, javno opozarjal, da obtožni predlog nima nikakršne osnove, in to v času, ko je pregon že tekel. Seveda pa bo zanimivo spremljati predloge za ustavne sodnike, ki bodo romali v državni zbor.

 

Bi kandidatura zanimala tudi vas?

Morda bi res veljalo o tem razmisliti.