Podatek, ob katerem se boste zgrozili: povprečni Slovenec zavrže za 79 kilogramov hrane

Prebivalci Slovenije so lani zavrgli kar 168.318 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani oziroma povprečno 79 kilogramov na prebivalca. Največ odpadne hrane – 44 odstotkov oziroma 73.600 ton – je nastalo v gospodinjstvih, kjer je posameznik zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je bila tretjina te hrane, približno 11 kilogramov na prebivalca, še vedno užitna.

Po podatkih statističnega urada je k lanskoletnemu porastu največ prispevala dejavnost proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadne hrane v primerjavi s predlani povečala za skoraj petino. Razlog so bile večje količine snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo. V gospodinjstvih se je količina odpadne hrane povečala za dva odstotka, v trgovini z živili za odstotek, medtem ko je bilo v gostinstvu in strežbi hrane štiri odstotke manj odpadkov.

Glede na posamezne dejavnosti je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (32 odstotkov), proizvodnja hrane (15 odstotkov) ter trgovina z živili (9 odstotkov).

Delež užitnega dela v odpadni hrani se je lani po ocenah statistikov zmanjšal za eno odstotno točko in obsegal 60.600 ton oziroma 36 odstotkov vse odpadne hrane. Preostalih 107.700 ton (64 odstotkov) pa je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in druge snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.