Podatki o nasilju nad Slovenkami so šokantni

Ob 25. obletnici razglasitve mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami so na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) predstavili najnovejše podatke o razširjenosti različnih oblik nasilja nad ženskami v Sloveniji. Rezultati kažejo, da je nasilje še vedno močno prisotno – tako znotraj partnerskih odnosov kot zunaj njih – mnoge oblike pa se ponavljajo in trajajo več let. Nasilje v partnerskem odnosu je pri skoraj polovici žensk v Sloveniji trajalo več kot pet let.

Vsaka šesta ženska v Sloveniji je doživela fizično ali spolno nasilje zunaj partnerskega odnosa

Raziskovanje iz leta 2020 razkriva, da je 16,0 % Slovenk, starih 15 let ali več, doživelo fizično ali spolno nasilje s strani osebe, ki ni njihov partner. Na ravni EU je delež višji, saj je o tovrstnih izkušnjah poročala vsaka peta ženska.

Med prebivalkami Slovenije jih je nekaj manj kot deset odstotkov doživelo fizično nasilje ali grožnje, 1,5 % je bilo žrtev posilstva. 5,2 % je poročalo o drugih oblikah spolnega nasilja, med katerimi SURS navaja tudi nedovoljene dotike, prisiljevanje v spolne aktivnosti ter komentarje s spolno vsebino, ki žrtvam povzročajo ponižanje in občutek sramu.

V partnerskem odnosu nasilje pogosto traja več kot pet let

Nasilje v intimnih razmerjih je v Sloveniji razširjeno in pogosto dolgotrajno. Med ženskami, starimi 18–74 let, ki so bile kadar koli v partnerskem razmerju jih je 28 % doživelo vsaj eno obliko partnerskega nasilja, največ (26 %) je poročalo o psihičnem nasilju, 12 % pa o fizičnem ali spolnem nasilju.

SURS opozarja, da intimnopartnersko nasilje ni enkraten incident, temveč ponavljajoč se cikel, ki se pogosto stopnjuje.

Skoraj polovica žensk (48 %), ki so nasilje doživljale, poroča, da je to trajalo več kot pet let. V EU je ta delež 12 odstotnih točk nižji (36 %).

Otrokovo okolje pogosto odseva bodoče nasilne vzorce

Raziskava kaže tudi na pomemben vidik: izkušnje deklet v otroštvu. Skoraj 14 % žensk v Sloveniji je bilo v otroštvu izpostavljenih fizičnemu nasilju staršev, več kot 6 % pa spolnim zlorabam — enako kot v EU.

Poleg tega je več kot 37 % žensk v otroštvu živelo v okolju, kjer sta bila prisotna psihično ali fizično nasilje staršev. To je nad povprečjem EU (34,6 %).

Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) so otroci žrtve nasilja tudi, kadar so »le« prisotni pri nasilju nad drugim družinskim članom – kar dodatno potrjuje, da nasilje v družini presega zgolj neposredno žrtev in vpliva na celotno dinamiko domačega okolja.

Najpogostejši storilci umorov žensk ostajajo partnerji

SURS v objavi opozarja tudi na najhujšo obliko nasilja – umore žensk. V Sloveniji so storilci najpogosteje sedanji ali nekdanji partnerji, kar se sklada z dolgoletnimi ugotovitvami varnostnih in socialnih služb.

Da je dom smrtonosen kraj za mnoge ženske opozarjajo tudi Združeni narodi. Lani je bilo namreč ubitih 83.000 žensk in deklet. Od teh jih je 60 odstotkov oz. 50.000 umrlo pod roko intimnih partnerjev ali družinskih članov, kar pomeni, da je vsak dan umrlo 137 žensk in deklet. Skupno število smrtnih žrtev je sicer nižje v primerjavi z letom 2023, ko je bilo ubitih 85.000.

Ženske in dekleta so žrtve v vseh regijah sveta, vendar pa je bila najvišja stopnja femicidov lani zabeležena v Afriki, sledijo Severna in Južna Amerika, Oceanija, Azija in Evropa, še navaja poročilo.

»Dom ostaja nevaren in včasih smrtonosen kraj za preveč žensk in deklet po vsem svetu. Poročilo o femicidih za leto 2025 je oster opomin na potrebo po boljših strategijah preprečevanja in odzivih kazenskega pravosodja na femicid, ki upoštevajo pogoje, ki širijo to skrajno obliko nasilja,« je dejal John Brandolino, vršilec dolžnosti izvršnega direktorja UNODC.