Pot do množičnih usmrtitev ali nujna pomoč za neozdravljivo bolne

V nedeljo se zaključi zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. O občutljivi tematiki poslavljanja od življenja in smrti smo se pogovarjali z enim od pobudnikov zakonodajnega referenduma Alešem Primcem, zdravnico Bojanko Štern, soavtorjem zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) Igorjem Pribcem in podpredsednikom Socialnih demokratov Luko Gorškom.

V tokratni oddaji V središču se je razvila vroča razprava, ki priča o tem, kako različni so pogledi na to, ali človek, ki v brezizhodnem zdravstvenem stanju trpi, potrebuje pomoč, s katero se njegovo življenje prekine, ali pomoč, ki mu odhod na drugi svet lajša na vse možne načine do naravne smrti.

Zakon o prostovoljnem končanju življenja je na okope postavil zdravnike, saj imajo v tem zakonu veliko vlogo, ki pa je v nasprotju z njihovo etiko. Po besedah Primca je do srede za razpis referenduma o omenjenem zakonu podpise oddalo 34 tisoč volivk in volivcev. Za razpis referenduma jih je potrebnih še okoli 6000.

Specialistka javnega zdravja zdravnica Bojanka Štern je povedala, da marsikdo ni seznanjen s tem, kaj vse danes omogoča paliativna medicina. Ker ljudje tega ne vedo, je strah pred smrtjo po njenem še toliko večji. Po njenem je vredno vztrajati pri življenju, smrt pa sprejeti kot del življenjskega procesa. Sama ni imela nikoli izkušnje, da bi jo kdo od hudo bolnih prosil za predčasni odhod s tega sveta. Se pa boji, da bomo v primeru, da bomo kot družba sprejeli ta zakon, ki bi ljudem nudil pomoč pri samomoru, zdrsnili v prepad brez povratka. 

Soavtor ZPPKŽ je priznal, da se da obstoječi zakon sicer izboljšati, a da gre za dober zakon, v katerem so upoštevali tudi kar nekaj pripomb zdravnikov. Opozoril je na obstoj dveh etik, obeh združljivih z idejo človekovih pravic. Zagovorniki ene etike, tako je dejal Pribac, dopuščajo drugi etiki, da ljudje, ki živijo v skladu z njo, lahko umrejo, kot želijo umreti. Z nasprotovanjem omenjenemu zakonu pa se ljudje, ki živijo po širše uveljavljeni etiki v družbi, postavljajo po robu drugi etiki, ki zagovarja svobodno odločanje o dostojnem končanju svojega življenja v primeru hudega trpljenja in nerešljivega zdravstvenega stanja. Pribac si želi, da bi ti etiki prišli do statusa enakosti, mirno živeli in bili spravljivi v tej družbi. 

Primc je vztrajal, da je ZPPKŽ lažniv in manipulativen, predvsem zato, ker se bo zakril dejanski vzrok smrti posameznika, to je evtanazija, pač pa se bo opredelilo bolezen. Izpostavil je še, da se mu zdi grozno, da se kot družba pogovarjamo, kako bomo zastrupljali bolnike, namesto da bi se pogovarjali, kako bi jih zdravili in imeli pri tem še boljše rezultate. Z omenjenim zakonom se po njegovem ukinja prepoved ubijanja.  

Če bo do referenduma prišlo, bo čas pred njim lahko namenjen kvalitetnim razpravam in boljšemu informiranju državljanov v zvezi s temo, ki jo družba že dolgo potiska na obrobje, smo še slišali v razpravi.

Luka Goršek, podpredsednik Socialnih demokratov, koalicijske stranke, ki je podprla zakon, je povedal, da referendum očitno bo, a da poraženka ne bo politika, pač pa tisti, ki bi si zaslužili, da o svojem koncu odločajo sami. 

Sogovorniki so v oddaji z nami delili tudi osebne izkušnje in poskusili pojasniti, zakaj je oziroma ni dobro podpreti zahteve za referendum. Vabimo vas, da si celotno oddajo V središču z voditeljico Brigite Ferlič Žgajnar ogledate v spodnjem posnetku.