Pravosodje: ponekod skoraj tretjina manj rešenih zadev
V desetih letih se je ob večjem številu sodnikov zmanjšalo število končanih zadev za 15 odstotkov, na nekaterih področjih pa za skoraj 30 odstotkov. Kaj je razlog za to?
Slovenija ima 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je močno nad evropskim povprečjem, ki znaša 22 sodnikov na 100.000 prebivalcev.
Po podatkih Evropske komisije je torej Slovenija v vrhu, ob Hrvaški, glede na število sodnikov med 27 evropskimi državami. Kljub visokemu številu sodnikov pa se Slovenija še vedno sooča s sodnimi zaostanki. Zmanjšala se je tudi učinkovitost.
Statistika kaže, da se je povprečni dejanski čas reševanja pravdnih zadev na okrožnih sodiščih skupaj podaljšal. V obdobju od leta 2020 do 2023 se je povprečni dejanski čas reševanja pravdnih zadev še naprej podaljševal. Tako je v letu 2014 znašal 14,2 meseca, v letu 2023 pa 25,1 meseca, kar pomeni podaljšanje časa reševanja za 76,8 %.
Izračun obremenitve in učinkovitosti reševanja pravdnih zadev na okrožnih sodiščih skupaj, kjer je upoštevano število prejetih in rešenih pravdnih zadev po posameznih letih ter število vseh zasedenih sodniških mest in zasedenih mest sodnega osebja vseh okrožnih sodišč skupaj, kaže da sta se tako obremenitev kot tudi učinkovitost v obravnavanem obdobju močno zmanjševali.
Prav tako tudi podatki o številu rešenih kazenskih zadev kažejo na postopno zniževanje števila rešenih zadev, ki po letu 2020 sicer kažejo na blagi porast. V letu 2023 so vsa okrožna sodišča skupaj rešila 41,7 % manj kazenskih zadev, kot v letu 2014. Leta 2014 so jih rešila 4.107, leta 2023 pa le 2.394 kazenske zadeve. Trend gibanja števila nerešenih kazenskih zadev konec posameznih let obravnavanega obdobja kaže na manjše nihanje do leta 2019, ki se ne odraža v občutnejšem znižanju števila nerešenih kazenskih zadev, od leta 2019 dalje pa se število nerešenih zadev povečuje.
Tako je bilo število nerešenih kazenskih zadev konec leta 2023 za 27,7 % višje, kot v letu 2014.
Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič, je pripravilo predlog sprememb štirih zakonov, s katerimi bi radi zagotovili, da bi stranke v sodnih postopkih prišle do odločitve v razumnem času, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije se nahajajo.
O stanju na področju pravosodja smo govorili tudi V središču z nekdanjim pravosodnim ministrom Senkom Pličaničem in predsednico odbora za pravosodje Leno Grgurevič (Gibanje Svoboda)
Nižja učinkovitost je na eni strani tudi posledica ukinitve norm, po drugi strani pa spretnih odvetnikov, ki z različnimi manevri podaljšujejo postopke. Ministrstvo za pravosodje natančne analize vzrokov za znižanje učinkovitosti slovenskega pravosodja nima. Ministrica Andreja Katič upa, da bodo spremembe štirih zakonov (zakon o sodiščih, zakon o sodnikih, zakon o sodnem svetu ter zakon o državnem tožilstvu), ki jih bo predvidoma v četrtek obravnavala vlada, izboljšale stanje.
»To ni reforma, pravi Andreja Katič, pač pa predlog sprememb, ki so nujne. «
