Vladimir Prebilič še ni dokončno odločen, ali bo ostal evropski poslanec ali pa se dejansko s svojo stranko podal še na prihodnje državnozborske volitve. Foto: Facebook Vladimir Prebilič
Prebiličeva košarica Robertu Golobu
Evropski poslanec Vladimir Prebilič se še ni dokončno odločil, ali iti na samostojno strankarsko pot, se je pa opredelil glede Golobove želje v zvezi z referendumom o zakonu o dodatkih k pokojninam za umetnike.
V prihodnjih tednih, najkasneje pa do konca junija bo jasno, ali se bo Vladimir Prebilič dejansko odločil za ustanovitev svoje politične stranke in se preizkusil - po predsedniških in evropskih - še na tretjih volitvah na državni ravni.
V prihodnjih tednih se bo namreč teklo še en krog oziroma opravili dokončni pogovori z vsemi tistimi, ki ocenjujejo, da je na levi sredini potrebna nova stranka oziroma tistimi, ki so v minulih mesecih nakazovali pripravljenost, da bi se Prebiliču na tej politični poti pridružili in so se pripravljeni tudi sami javno izpostaviti oziroma stranki formalno pridružiti.
Kaj je Golob želel od Prebiliča?
Pobud za aktivacijo na slovenskem političnem parketu ima Prebilič z različnih strani precej, njegov javnomnenjski domet pa je želel izkoristiti prvak Gibanja Svoboda in predsednik vlade Robert Golob.
Po naših informacijah sta se namreč na željo Goloba pogovorila tudi o tem, da bi Prebilič v kampanji pred nedeljskim referendumom o zakonu o dodatkih k pokojninam za umetnike - spomnimo, proti je glasovalo 403.153 ljudi - sodeloval na strani Gibanja Svoboda oziroma njegovih stališč, vendar se Prebilič za to ni odločil. Pogovor oziroma njegovo vsebino so nam potrdili koalicijski sogovorniki.
Velik pomen pri prihodnjem dogajanju bodo imele tudi javnomenjske ankete, čeprav vsi politiki ponavljajo, da so edina prava anketa volitve.
Nedeljski referendum je bil neke vrste uvertura v odločanje o tem, kdo bo v prihodnje oblikoval vladno koalicijo. Robert Golob se mora zavedati volatilnosti dela volilnega telesa, ki vse od propada LDS išče svoje zavetje pri novih političnih »mesijah.« Najprej so se volilci preselili k Zoranu Jankoviću, nato k Miru Cerarju in Marjanu Šarcu, leta 2022 pa pod vplivom močnega antijanša sentimenta še k Robertu Golobu.
Gibanje Svoboda je na zadnjih volitvah dobilo 410.769 glasov, v nedeljo je na referendumu glasovalo 435.814. Na referendum je torej prišlo več volivk in volivcev, kot je glasov zbral Golob na državnozborskih volitvah, nasprotniki zakona Aste Vrečko so v nedeljo zbrali 403.480 glasov. Nekateri sogovorniki ob teh številkah ocenjujejo, da je v referendumskih glasovih proti tudi del tistih, ki so dejansko glasovali proti Robertu Golobu, a hkrati niso volivci Janeza Janše.
Seveda ni mogoče z gotovostjo oceniti, ali ta teza drži in če drži, kolikšen delež volivk in volivcev se je v nedeljo podal na volišča in glasoval proti Golobu, ki pa zagotovo na podporo iz leta 2022 na prihodnjih volitvah zaradi razočaranja nad njegovo vlado ne more računati.
Obujen antijanša sentiment
Gibanje Svoboda je sicer po anketi Mediane za časnik Delo v mesecu dni svojo javnomnenjsko podporo okrepilo za 5,2-odstotne točke in naj bi ga zdaj podpiralo 17,7-odstotka vprašanih. Tudi anketa, ki so jo opravili v raziskovalnem centru mislišča NSi, Inštitutu Janeza Evangelista Kreka, je izmerila velik skok podpore Gibanja Svoboda v zadnjem mesecu. Zdaj ima po tej anketi Golobova stranka celo nekaj več podpore kot SDS Janeza Janše.
Preračunano v poslanske sedeže bi se ta anketa v državnem zboru odrazila v naslednji razdelitvi mandatov:
Ena od možnih razlag za anketni skok podpore Gibanju Svoboda v zadnjem mesecu bi lahko bilo tudi dejstvo, da se je v referendumski kampanji pred nedeljo znova okrepil »antijanša sentiment«, od katerega pa očitno nista imeli nič drugi dve koalicijski stranki SD in Levica, ki jima je podpora po anketi Mediane padla.
Ankete so ne glede na vse dvome v realnost rezultatov pomembne in jih podrobno preučujejo tudi v Prebiličevem krogu, saj si evropski poslanec Bruslja ne želi zamenjati za funkcijo enega od Golobu podrejenih ministrov v naslednji levo-sredinski vladi.
Optimizem pa jim lahko vliva dejstvo, da je križanje anketnih podatkov pokazalo v preteklosti, da bi morebitna Prebiličeva stranka Gibanju Svoboda odnesla kar petino volivk in volivcev, ki so leta 2022 glasovali za Golobovo stranko.
Hkrati pa računajo, da bi jim javnomnenjske poizvedbe po tem, ko bi se le odločili za ustanovitev nove politične stranke vendarle pokazale višje številke od tistih, ki jim jih ankete kažejo zdaj, ko anketarji merijo še neobstoječo stranko brez konkretnih imen posameznikov, ki bi se ji pridružili oziroma se javno izpostavili pod njenim imenom.
V koaliciji pa se bodo ob morebitnem vstopu Vladimirja Prebiliča na slovenski politični parket morali odločiti, kakšno vlogo mu bodo namenili - bo rešitelj leve sredine ali njen drobitelj? Koalicijski sogovorniki sicer v neuradnih pogovorih za zdaj trdijo, da Prebiliča za nov mandat ne potrebujejo.
