Pretep policijskega šefa in podpolkovnika Slovenske vojske

V začetku avgusta se je v enem od gorenjskih lokalov zgodil pretep, v katerem sta bila udeležena policist Miran Ozebek in podpolkovnik Slovenske vojske Aleš Luznar.

Miran Ozebek je javnosti znan predstavnik policije – v preteklosti je namreč v medijih nastopal kot vodja policijskih pogajalcev, zdaj pa vodi oddelek za ciljno iskanje oseb Uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi.

Gre za oddelek, ki se ukvarja z iskanjem oseb, za katerimi so razpisane tiralice, evropski nalogi za prijetje ali mednarodni nalogi za aretacijo. Te osebe se torej izogibajo prijetju in so pogosto osumljene ali obsojene za huda kazniva dejanja. Glavne naloge oddelka, ki ga vodi Ozebek, so aktivno iskanje ubežnikov na ozemlju Slovenije in v tujini, sodelovanje z Europolom in Interpolom, operativna podpora drugim enotam pri prijetju nevarnih oseb ter med drugim tudi uporaba specialnih tehnik in orodij za lociranje iskane osebe.

Na veleposlaništvu tiho

Podpolkovnik Aleš Luznar je vojaški ataše na stalnem predstavništvu Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju.

Incidentu, v katerem je bil Luznar po neuradnih informacijah lažje poškodovan, je po besedah naših sogovornikov botrovala opitost obeh visokih predstavnikov državnih organov, ki naj bi s svojim neprimernim obnašanjem pretep povzročila. Ozebek naj bi med drugim grozil, da bo »pozaprl vse cigane.«

Obstajali naj bi sicer tudi posnetki dogodka. Govorili smo z osebo, ki naj bi po naših neuradnih informacijah posnetek imela, vendar je to zanikala; prav tako se ni želela javno izpostaviti.

Redkobesednost v poročilih

O incidentu, v katerega sta bila vpletena dva visoka predstavnika države, v policijskih poročilih niso obširno poročali.

Kar nekaj časa smo si prizadevali, da smo pridobili poročilo, iz katerega je razvidno, da konkretne zaznambe o dogodku v enem od lokalov v Radovljici niso zajete, incident je bil vključen le v splošno statistiko dneva.

Zapisali so, da je gorenjski operativno komunikacijski center na številko 113 sprejel 218 klicev ter da je bilo med njimi »osemnajst interventnih klicev s področja javnega reda in miru, od tega deset na javnem kraju in šest o kršitvi v zasebnem prostoru.«

Na veleposlaništvu v Bruslju, kjer smo spraševali za komentar neprimernega obnašanja njihovega predstavnika, so nas preusmerili na obrambno ministrstvo, od koder so nam sporočili, da Slovenska vojska in druge pristojne službe ministrstva za obrambo niso bile uradno obveščene o incidentu.

Dodali so še, da se sicer od »pripadnikov Slovenske vojske organizacija pričakuje, da ravnajo skladno z vrednotami Slovenske vojske, ki izhajajo iz splošnih civilizacijskih vrednot, vrednot slovenske družbe in posebnosti narave delovanja vojske in jih upoštevajo pri svojem delovanju in vedenju.«

Policija uvedla notranje varstveni postopek

Kaj pa policija? Na policijski upravi Kranj na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne odgovarjajo. Dogodka niso posebej izpostavljali zaradi interesa preiskave in uspešnosti postopka. V postopku še vedno ugotavljajo dejansko stanje in identificirajo udeležene osebe.

Policija je uvedla tudi notranje varstveni postopek.

Z njim, so nam pojasnili na generalni policijski upravi (GPU), v policiji skrbijo za notranjo varnost. V okviru tega postopka »preprečujejo, odkrivajo, ocenjujejo, analizirajo in preiskujejo odklonske pojave in ravnanja, ki ogrožajo notranjo varnost v policiji.«

Prav tako, trdijo na GPU, izvajajo ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot. Ugotovitve notranje varstvenega postopka bodo podlaga za morebitne ukrepe po delovnopravni zakonodaji.

Notranje varstveni postopki so del širšega sistema zagotavljanja integritete, varnosti in profesionalnosti znotraj policije. Namenjeni so zgodnjemu odkrivanju nepravilnosti, zaščiti zaposlenih in krepitvi zaupanja javnosti. Valiconova raziskava iz pomladi letos ob tem kaže nadaljevanje padanja zaupanja v policijo. To se je leta 2022 po zamenjavi vlade sicer povišalo po padcu v letu 2021, vendar stopnje zaupanja iz leta 2018 ni doseglo, nato pa se je trend po letu 2022 obrnil navzdol.

Niso preprečili mafijskega umora

Ozebek vodi oddelek GPU, ki naj bi po neuradnih informacijah še pred zloglasno mafijsko likvidacijo na Brdu pri Ljubljani decembra lani imel informacije, da se v Sloveniji nahaja Dino Muzaferović (zdaj mu sodijo kot naročniku tega umora, danes pa naj bi se na ljubljanskem okrožnem sodišču izrekel o krivdi, op.p.). Muzaferović je namreč bil, tako so poročali mediji, že prej iskan z Interpolovo tiralico in naj bi bil v Sloveniji pod nadzorom policije.

Muzaferović, znan tudi po vzdevku Cezar, je bosanski državljan iz Velike Kladuše in je domnevni vodja mednarodne kriminalne združbe. Njegovo ime se pojavlja v povezavi z več hudimi kaznivimi dejanji, vključno z umori, preprodajo drog in orožja ter sodelovanjem v organiziranem kriminalu. Vključen je bil v več mednarodnih preiskav, v katerih so sodelovali Europol, ameriška DEA in policije več evropskih držav.