Pri Boštjanu Poklukarju, ministru za notranje zadeve, so spisali kup spornih določb, tudi takšne, ki bi pomenile tveganje za nezakonit vpogled v predkazenske postopke, možnost političnih zlorab ter kršitev zasebnosti in pravne varnosti zaposlenih. Foto: MNZ
Pri Poklukarju so se namenili vpogledovati v predkazenske postopke
Pridobili smo novo različico predloga novele zakona o delu v policiji. Minister je očitno klonil pod plazom kritik, saj je večina spornih določb iz dokumenta izginila. Kaj bo torej spreminjala koalicija v policiji?
Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Boštjana Poklukarja (Gibanje Svoboda) je pripravilo predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji ter ga marca objavilo na portalu e-demokracija. Ko so predlagane spremembe prišle v javnost, je završalo v stroki in tudi v policijskih sindikalnih vrstah.
Spornih je bilo več predlaganih zakonskih rešitev, med drugim tistih o znižanju meril, po katerih bi se lahko imenoval generalni direktor policije, do tega kdo vse bi imel dostop do tajnih policijskih podatkov.
Ministrstvo je nato organiziralo posvet z različnimi deležniki, ki je bil za javnost zaprt in pripravilo novo različico predloga sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji.
Posredovanje predloga osnutka zakona v obravnavo vladi je odvisno od nadaljnjega medresorskega usklajevanja, so povedali na ministrstvu za notranje zadeve.
Nič več o zniževanju meril
Pridobili smo novo različico dokumenta, ki kaže, da je minister Boštjan Poklukar klonil pod kritikami o nedopustnosti nekaterih predlogov in besedilo novele precej popravil.
Tako v besedilu sprememb zakona ni več predloga, s katerim bi močno razrahljali pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za generalnega direktorja policije.
V zdaj veljavnem zakonu piše, da lahko generalni direktor postane oseba, ki ima za seboj vsaj 15 let dela v policiji in osem let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih in če v koaliciji, predvsem v največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda, ne bo zahtev po nižanju kriterijev, bo tako tudi ostalo. Prav tako v novi različici novele zakona ni več predloga, da za vodstveni položaj velja tudi funkcija pomočnika šefa policijske postaje.
Tako iz stroke kot iz policijskih sindikalnih vrst so ob objavi Poklukarjevih namer prišla opozorila, da gre za politizacijo in razvrednotenje vodstvenih funkcij. Takšno kadrovanje bi ogrozilo strokovnost in neodvisnost vodstva policije, so opozorili. Povečala bi se možnost politično motiviranih imenovanj.
Pravno sporen je bil tudi predviden prenos policijskih pooblastil v druge organe, torej izvajanje policijskih pooblastil zunaj policije, v drugih državnih organizacijah, kar je v nasprotju z zakonodajo in ogroža jasnost organizacije policijskega dela. S temi kritikami so v policijskem sindikatu prst usmerili v poskus »legalizacije« aktualne ureditve varovanja predsednika vlade, ki je preneseno pod generalni sekretariat vlade.
Med kritiziranimi predlogi ministra Poklukarja je bila tudi ideja o neomejenih pooblastilih uradnikom direktorata ministrstva do vseh prostorov in gradiv policije, tudi tajnih.
»To bi pomenilo tveganje za nezakonit vpogled v predkazenske postopke, možnost političnih zlorab ter kršitev zasebnosti in pravne varnosti zaposlenih,« so v pripombah na predlog na primer zapisali v stranki SD.
Medtem, ko so se v SD odločili podpreti kritične pripombe Policijskega sindikata Slovenije, v najmanjši koalicijski stranki Levica poudarjajo, da je predlog novele o organizaciji policije v postopku medresorskega usklajevanja, zato se »bodo do predloga celovito opredelili, ko bo usklajevanje na ravni resorjev opravljeno ter jim bo posredovan zaključen predlog v koalicijsko usklajevanje«.
Dostop politike do varovanih podatkov
V Policijskem sindikatu Slovenije so, tudi pri tem se jim je pridružila SD Matjaža Hana, prav tako odločno nasprotovali predlagani usmeritvi, ki bi uradnikom enote za usmerjanje in nadzor na ministrstvu brez zadostnega nadzora ali jasnih omejitev podelil široka pooblastila za vstop v prav vse prostore policije ter vpogled v vso dokumentacijo, vključno z najbolj občutljivimi in tajnimi gradivi. Tak obseg pooblastil presega razumne in proporcionalne meje, saj omogoča dostop do podatkov, ki niso nujni za opravljanje zgolj nadzorne funkcije.
»Predlagana ureditev ni določala zadostnih varovalk, ki bi preprečevale zlorabo pooblastil v politične namene,« so prepričani v SD. Uradniki enote za usmerjanje in nadzor policije namreč niso policisti, zanje ne veljajo enake omejitve glede političnega udejstvovanja. Če bi takšen predlog obstal, dodaja podpredsednik SD Luka Goršek, bi obstajalo realno tveganje, da bi lahko katerakoli vladajoča politika prek uradnikov omenjene enote nezakonito ugotavljala, proti komu policija izvaja prikrite preiskovalne ukrepe ali vodi druge občutljive postopke. Treba se je zavedati, dodaja podpredsednik SD, da je zakonodajo nujno spreminjati z zavedanjem, da aktualna koalicija ne bo večno na oblasti.
Če bi omenjena rešitev obveljala, bi dejansko lahko prihajalo do neupravičenega »pregledovanja« konkretnih primerov in poseganja v avtonomijo policije pod pretvezo notranjih/internih nadzorov.
Ideja, zapisana v prvotni predlog novele zakona, po kateri bi lahko uradniki enote za usmerjanje in nadzor lahko vstopili v prostore, ki jih policija uporablja pri svojem delu, vpogledali v evidence policije in dokumentacijo ter opravili pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki, je zdaj iz predloga, ki smo ga pridobili v uredništvu, na srečo izginila.
Je pa v predlogu novele med drugim zapisano tudi pomembno določilo, ki se glasi: »minister s posamičnimi usmeritvami ne sme posegati v pristojnosti državnega tožilca v predkazenskem postopku.« Natančno je torej določeno, da minister ne sme z usmeritvami posegati v vsebino konkretne policijske preiskave.
