Problem sodobne družbe: osamljenost; kako jo premagati?

Včasih so mladi v dvajsetih letih iskali družbo v barih, klubih in na koncertih. Danes vse več pripadnikov generacije Z prosti čas preživlja drugače: namesto za šankom se srečujejo na tekaških stezah, v fitnesih in na športnih dogodkih. Včasih so nedeljska jutra pogosto preživljali z zdravljenjem mačka, današnji mladi pa ob sedmih zjutraj tečejo deset kilometrov in svoje dosežke objavljajo na družbenih omrežjih.

Ta sprememba ni le modna muha, ampak odraža širši premik v življenjskem slogu. V ZDA in drugih zahodnih državah postajajo rekreativni športi pomemben del družabnega življenja. Tekaški klubi, rekreativne lige in dogodki, kot so maratoni ali tekmovanja Hyrox, privabljajo vse več mladih. Ti ne iščejo samo telesne pripravljenosti, temveč tudi prijateljstva, občutek pripadnosti in celo romantične partnerje.

Dober primer je dogodek »Diplo’s Run Club«, ki ga je organiziral znani ameriški glasbenik Diplo. Več tisoč udeležencev je plačalo vstopnino, preteklo pet kilometrov in nato nadaljevalo druženje ob glasbi, wellness aktivnostih in skupnih dogodkih. Koncept kaže, kako se šport in druženje vse bolj prepletata.

Za tem trendom se skriva tudi problem sodobne družbe: osamljenost.

Družbena omrežja omogočajo stalno komunikacijo, vendar mnogi mladi kljub temu čutijo pomanjkanje pristnih stikov. Tekaški in športni klubi ponujajo nekaj, česar algoritmi ne morejo nadomestiti: redna srečanja v živo, skupne izkušnje in možnost gradnje resničnih odnosov.

Tudi statistike kažejo rast zanimanja za šport. Med udeleženci velikih maratonov v New Yorku, Chicagu in Bostonu je vse več ljudi v dvajsetih letih. Podobno velja za triatlone, ki niso več rezervirani le za športne navdušence srednjih let. Mladi jih vse pogosteje vidijo kot del svojega življenjskega sloga in osebne identitete.

Šport vpliva tudi na način spoznavanja partnerjev. Pri dogodkih Hyrox organizatorji v sodelovanju z aplikacijami za zmenke povezujejo samske udeležence v tekmovalne pare. Namesto klepeta ob kavi se prvi zmenek lahko začne s skupnim tekom in zahtevnimi vajami. Ideja temelji na prepričanju, da skupni interesi ustvarjajo bolj trdne povezave kot neskončno pregledovanje profilov na aplikacijah za zmenke.

Ob tem nastaja tudi nova ekonomija. Mnogi mladi raje porabijo denar za tekaške copate, športne ure, funkcionalna oblačila, prehranska dopolnila ali aktivna potovanja kot za nočne izhode. Analitiki ta premik opisujejo z izrazom »od barskih stolov do uteži«. Denar, ki je nekoč končal v barih in klubih, se zdaj vse bolj preliva v fitnes industrijo, wellness storitve in organizacijo športnih dogodkov.

Pogosto se trdi, da generacija Z opušča alkohol. Res je, da v nekaterih državah mladi pijejo manj kot prejšnje generacije, priljubljenost pa pridobivajo brezalkoholne pijače in različne bolj zdrave alternative. Vendar slika ni enoznačna. Veliko mladih še vedno uživa alkohol, le da pogosteje posega po pijačah z nižjo vsebnostjo alkohola ali pije manj pogosto.

Tudi evropski podatki kažejo razlike med državami. Medtem ko so v ZDA športni dogodki že pomembna oblika druženja, imajo v državah z močno kulturo kavarn in druženja ob pijači, med katerimi je tudi Hrvaška, piše Poslovni dnevnik, alkohol in nočno življenje še vedno pomembno družbeno vlogo. Zato ni mogoče govoriti o enotni generaciji Z, saj se navade razlikujejo glede na okolje, kulturo in življenjski slog.

Ključna ugotovitev je, da se mladi ne odpovedujejo druženju. Še vedno želijo spoznavati nove ljudi, graditi prijateljstva in iskati partnerje. Spreminja se predvsem način, kako to počnejo. Namesto nočnih izhodov vse pogosteje izbirajo dejavnosti, ki združujejo gibanje, zdravje in skupnost. Če je bilo nekoč običajno reči, da si partnerja spoznal v baru ali klubu, je danes povsem mogoče slišati odgovor: »Spoznala sva se na sedmem kilometru polmaratona.«