Preko Zavoda obrez ovir osebno asistenco za nekaj več kot 200 uporabnikov izvaja nekaj več kot 500 osebnih asistentov iz državnega proračuna pa so v letu 2023 prejeli 11,2 mio evrov.
Računsko sodišče: Osebne asistente so oškodovali za 225.194 evrov
Zavod brez ovir, ki je v lasti Maje Babič, je osebne asistente v enem letu oškodoval za 225.194 evrov. Zastopnik Sindikata osebne asistence Nenad H. Vitorović predlaga tožbo.
Zavod brez ovir, eden največjih izvajalcev osebne asistence pri nas, je v letu 2023 osebne asistente oškodoval za najmanj 225.194 evrov. Računsko sodišče je v reviziji poslovanja Zavoda ugotovilo, da je Zavod osebnim asistentom opravljene ure nadurnega dela izplačeval zgolj v višini urne postavke osnovne plače, kar pomeni, da je bila ura nadurnega dela nižje vrednotena kot ura rednega dela, saj ni vključevala niti dodatka za delovno dobo.
Preko Zavoda brez ovir osebno asistenco za nekaj več kot 200 uporabnikov izvaja nekaj več kot 500 osebnih asistentov, iz državnega proračuna pa so v letu 2023 prejeli 11,2 mio evrov.
V reviziji poslovanja Računsko sodišče ugotavlja, da so zaposleni osebni asistenti v letu 2023 skupaj opravili 34.589 ur nadurnega dela, za kar bi jim moral Zavod, upoštevajoč višino tega dodatka, določeno v svojem internem aktu, poleg osnovne plače, izplačati najmanj 225.194 evrov v obliki dodatkov za nadurno delo. Ugotovili so, da je Zavod v svojih internih aktih v maksimalni višini, ki jo je kot upravičeni strošek financiralo ministrstvo, določil zgolj dodatek za delovno dobo in dodatek za delo v deljenem delovnem času, ostale dodatke je določil v nižjem znesku, z izjemo dodatka za nadurno delo, ki ga je določil v višini 100 odstotkov urne postavke osnovne plače, čeprav je upravičen strošek iz državnega proračuna v višini 30 odstotkov.
Še več nepravilnosti
To pa ni edina nepravilnost, ki so jo odkrili. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo na Zavodu odrejanje nadurnega dela sistemsko vnaprej vgrajeno v delovni proces nekaterih osebnih asistentov, kar je bilo v nasprotju z ZDR-1, ki opredeljuje okoliščine, v katerih delodajalec zaposlenemu lahko odredi opravljanje nadurnega dela.
Izkazalo se je tudi, da so izplačevali prenizka nadomestila plač v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in praznika. Osebnim asistentom so izplačevali nadomestilo v višini osnovne plače in ne v višini njihove povprečne plače za polni delovni čas za obdobje zadnjih treh mesecev.
Dodatno računsko sodišče izpostavlja tudi problem glede verifikacije opravljenega dela pri uporabnikih. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da evidence prisotnosti oz. opravljenega dela osebnih asistentov niso vodili, oz. verificirali uporabniki, temveč so realizirane urnike opravljenega dela vodili kar na Zavodu, zaradi česar v reviziji ni bilo mogoče z gotovostjo potrditi, da so bile vse ure, ki jih je Zavod zaračunal ministrstvu, tudi dejansko opravljene.
Računsko sodišče je o poslovanju Zavoda v letu 2023 izreklo mnenje s pridržkom ter Zavodu naložilo izvedbo popravljanih ukrepov, med katerimi je tudi poplačilo neizplačanih nadur.
Bodo dobili neizplačane dodatke?
Glede nepravilnosti je zastopnik Sindikata osebne asistence Nenad H. Vitorović za Info360 dejal, da bodo svoje člane nedvomno pozvali k tožbi.
»Tisti, ki so člani našega sindikata, lahko preko nas vložijo individualno tožbo. Tožijo lahko za obdobje petih let,« je povedal in dodal, da bo treba pri vsakem asistentu natančno izračunati dolg.
Tistim, ki niso člani njihovega sindikata, pa priporoča, da se povežejo in organizirajo skupinsko tožbo.
Da prihaja do nepravilnosti pri izplačevanju dodatkov in nadur, ga sicer ne preseneča. Pravi, da se pogosto dogaja, da breme pade na osebne asistente in da ponudniki osebne asistence pogosto iščejo načine, kako s pomanjkljivim financiranjem 'priti skozi', saj se borijo za vsakega uporabnika, ki lahko zbeži k drugemu izvajalcu.
