Računsko sodišče v izvršitvi proračuna 2024 zaznalo nepravilnosti

Računsko sodišče je v reviziji predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2024 v delu o pravilnosti izvršitve državnega proračuna izreklo mnenje s pridržkom, o predlogu splošnega dela zaključnega računa pa izreklo pozitivno mnenje, saj ugotovljene napake niso bistveno vplivale na prikaz prihodkov in odhodkov.

Rezerva brez odločitev DZ, nepravilna izplačila in sporna naročila

Revizorji so opozorili, da je vlada sredstva proračunske rezerve porabljala brez posebne odločitve državnega zbora. Občine, ki so po poplavah leta 2023 prejele več kot 230 milijonov evrov predplačil, pa niso v celoti izkazale upravičenih stroškov.

Na področju plač so se pokazala nepravilna izplačila dodatkov – od nočnega dela do položajnih dodatkov in dodatkov za delo v tujini. Posebej kritično je bilo tudi izvajanje postopkov javnih naročil. Pri direkciji za infrastrukturo so denimo zaznali sporne postopke pri izbiri ponudnikov in celo spremembe zagotovljenih sredstev v nasprotju z zakonodajo.

Slab nadzor ministrstev in vprašljivo financiranje RTV

Računsko sodišče je opozorilo še na slab nadzor ministrstev nad posrednimi proračunskimi uporabniki. Ministrstva za zdravje, izobraževanje ter visoko šolstvo niso pravočasno in ustrezno spremljala porabe javnega denarja.

Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri financiranju RTV Slovenija. Zavod je lani prejel 12,2 milijona evrov za narodnostne programe, a vlada pred izplačili ni preverjala upravičenosti zahtevkov, prav tako pa ministrstvo za finance RTV ni obvestilo o proračunskih izhodiščih.

Ker ministrstvo za naravne vire in prostor vseh pomanjkljivosti ni odpravilo, mora zdaj pripraviti odzivno poročilo. Vladi ter ministrstvom za finance in za visoko šolstvo je Računsko sodišče namenilo vrsto priporočil, da bi bilo poslovanje v prihodnje preglednejše in bolj učinkovito.

Slovenija je lani zbrala 14,6 milijarde evrov prihodkov, kar je dobrih 12 odstotkov več kot leto prej. Odhodki so znašali 15,3 milijarde evrov, primanjkljaj pa je bil 1,2 odstotka BDP.