Raziskava povezave med vseprisotno mikroplastiko in infarktom razkriva povezave

Čeprav neposredni dokaz o vzročni povezavi še ne obstaja, nova italijanska raziskava, objavljena v European Heart Journal, nakazuje, da bi lahko mikroplastika predstavljala pomemben dejavnik tveganja za srčni infarkt.

Pri ljudeh, ki so doživeli akutni srčni dogodek, je bila verjetnost, da imajo te delce v krvi, več kot dvojna v primerjavi s tistimi, ki imajo kronične srčne bolezni ali zdrave koronarne arterije, povzema Ansa.

Micro in nanoplastika so izjemno majhni delci plastike, prisotni so dejansko povsod – v zraku, vodi in hrani. Kot pojasnjuje Pasquale Paolisso iz Univerzitetne bolnišnice Sant’Andrea v Rimu, so znanstveniki v zadnjih letih te delce začeli odkrivati tudi v človeških tkivih in organih, kar je sprožilo resne pomisleke o njihovem vplivu na zdravje.

Raziskavo so izvedli strokovnjaki s Sapienze v Rimu, Univerze v Veroni in Univerze Campania Luigi Vanvitelli v Neaplju. Vključili so 61 bolnikov, ki so opravili koronarografijo zaradi suma na infarkt. Med 19 bolniki, pri katerih je bil infarkt potrjen, so pri 84,2 % odkrili microplastike v krvi koronarnih arterij ali perifernih žil. To je več kot dvakrat več kot pri bolnikih brez infarkta. Najpogosteje so našli polietilen, plastiko, ki se množično uporablja v embalaži in potrošniških izdelkih.

Raziskava je pokazala še nekaj pomembnih povezav. Microplastika je pogostejša pri ljudeh, ki so izpostavljeni onesnaženemu zraku ter pri kadilcih. Kadilci imajo kar šestkrat večjo verjetnost, da bodo imeli te delce v krvi.

Raziskovalci domnevajo, da lahko vdihavanje cigaretnega dima olajša prehod mikro- in nanoplastike skozi pljuča v krvni obtok. Podoben mehanizem bi lahko povzročalo tudi onesnaženje zraka.

Emanuele Barbato, profesor na Sapienzi in direktor kardiologije v bolnišnici Sant’Andrea, poudarja, da rezultati ne dokazujejo, da microplastika povzročajo srčne infarkte, razkrivajo pa močno povezavo med okoljskimi vplivi, prisotnostjo microplastike v krvi in srčno-žilnimi boleznimi. 

Raziskava je pomemben korak v razumevanju vpliva okoljskih dejavnikov na srčno-žilni sistem. Mikroplastika ni več le okoljski problem, temveč tudi potencialni zdravstveni izziv, ki zahteva nadaljnje raziskave.