Kar 45,4 odstotka anketirancev meni, da je odgovornost na strani vlade. 22 odstotkov krivi sodstvo, dobrih 14 odstotkov policijo, 11,5 odsotkota anketirancev je izbrala za odgovorne župane, slabih pet odstotkov pa večinsko prebivalstvo. Foto: STA
Raziskava razkriva, koga Slovenci krivijo za slabo varnostno stanje v državi
V zadnjem mesecu so se razmere v Slovenije poslabšale, tako meni več kot polovica anketirancev raziskave Utrip družbe, ki jo je opravil Raziskovalni center iJEK. V novembrski raziskavi so anketirance spraševali predvsem o njihovih občutjih in pogledih na varnostno vprašanje, ki je postalo v luči dogodkov v Novem mesto v zadnjem mesecu še posebej aktualno.
Rezultati kažejo, da se 60 odstotkov anketirancev zaradi zaostrovanja romske problematike ne počutijo manj varni. Dobra četrtina anketirancev pa pravi, da se počutijo nekoliko manj varno.
Eno izmed ključnih vprašanj v javnosti v zadnjem mesecu je bilo, kdo nosi odgovornost za trenutno varnostni situacijo. Na vprašanje, kdo izmed navedenih, poleg storilcev, je v največji meri odgovoren za trenutno varnostno situacijo povezano z nasilnimi dejanji pripadnikov romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji. Kar 45,4 odstotka anketirancev meni, da je odgovornost na strani vlade. 22 odstotkov krivi sodstvo, dobrih 14 odstotkov policijo, 11,5 odsotkota anketirancev je izbrala za odgovorne župane, slabih pet odstotkov pa večinsko prebivalstvo.
Golob ni prepričal ljudi
V raziskavi ugotavljajo, da »kljub hitri reakciji predsednika vlade in hitri pripravi interventne zakonodaje, anketirancev predsednik vlade ni uspel prepričati, da bo v naslednjih mesecih kos situaciji. Tako je prepričanih 31,5 % vprašanih (“Zagotovo ne”), pridružuje pa se jim še 30,4 % vprašanih (“Verjetno ne”). Predsedniku vlade daje priložnost dobra četrtina vprašanih (25,4 % za odgovor “Verjetno da”), zaupa pa mu le 5,6 % vprašanih (“Zagotovo da”).«
Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, kako ocenjujejo splošno varnostno situacijo v Sloveniji v zadnjem letu. 30,2 % vprašanih sprememb ne zaznava, med drugimi pa močno prevladuje mnenje, da se stanje poslabšujejo (64,9 %). Da gre zelo na slabše meni petina vprašanih (20,0 %), da gre na slabše pa še 44,9 % vprašanih. Izboljšave vidi 4,1 % vprašanih, da je situacija precej boljša pa meni le 0,7 % vprašanih.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 874 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila za del raziskave o strankah uporabljena metoda CATI (telefonsko anketiranje), za aktualna vprašanja pa metoda CAWI (spletni panel)
