Predstojnik Inštituta za patologijo dr. Jože Pižem je bil januarja 2025 na vrhu lestvice najbolje plačanih na ljubljanski univerzi. Njegova osnovna plača je znašala 5.529,01 evrov, a je skupaj z dodatki prejel preko 13 tisočakov bruto (brez upoštevane delovne dobe). Foto: STA
Razkrivamo plačne rekorderje na ljubljanski Univerzi
Januarja 2025 je sedem zaposlenih na ljubljanski Univerzi prejelo izplačila višja od deset tisoč evrov bruto, decembra 2024 pa je bilo takih pet. Kako lahko v javnem sektorju, kjer se veliko pritožujejo nad nizkimi plačami, dosegajo tako visoke dohodke?
Marca 2025 smo Univerzo v Ljubljani prosili za seznam sto najvišjih izplačanih bruto plač z vsemi dodatki v mesecih december 2024 in januar 2025.
Po dveh mesecih so nam v skladu z dostopom do informacij javnega značaja posredovali podatke o izplačilih, ki jih objavljamo v nadaljevanju. V njih so poleg osnovne plače brez delovne dobe in delovne uspešnosti, zajeti naslednji dodatki: za položaj, za mentorstvo, za specializacijo, za magisterij ali doktorat - če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, za delo v manj ugodnem delovnem času, za dvojezičnost, za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta in naziva, za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta in naziva.
Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Najbolje plačani na Inštitutih
Glavnina plačnih rekorderjev prihaja z ljubljanske Medicinske fakultete in sicer s tamkajšnjih inštitutov: Inšituta za patologijo, Inštituta za sodno medicino in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI).
Mejo deset tisoč evrov bruto izplačila jih je decembra lani prestopilo pet, januarja letos pa sedem.
Med prvimi desetimi prejemniki najvišjih plač je decembra 2024 sedem zdravnikov iz Inštituta za patologijo in trije iz Inštituta za sodno medicino, januarja 2025 pa je v prvi deseterici sedem zaposlenih na Inštitutu za patologijo, eden zaposlen na IMI in dva zaposlena na Inštitutu za sodno medicino.
Kaj je razlog, da plače zaposlenih na omenjenih Inštitutih izstopajo po višini glede na plače ostalih zaposlenih na Univerzi?
»Razlog, da zaposleni na Inštitutih Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izstopajo, je v večjem številu nadur in dežurstev,« so odgovorili na ljubljanski Univerzi.
Decembra 2024 in januarja 2025 je bil v prvih desetericah glede na višino bruto izplačila (brez dodatka za delovno dobo in delovne uspešnosti) uvrščen tudi prof. dr. Jože Pižem, predstojnik Inštituta za patologijo. Januarja 2025 je prejel preko 13 tisoč evrov bruto izplačila oziroma še več, če bi dodali dodatek za delovno dobo ali morebitno delovno uspešnost: opravil je 154,41 ur rednega dela, 72,16 ur dela preko polnega delovnega časa, 23,11 ur dela preko polnega delovnega časa (nedelje), pri čemer podatka o morebitnem trajanju dopusta ali bolniške odsotnosti v tem mesecu iz Univerze niso posredovali, saj ne gre za javna podatka.
Njegova osnovna plača je za januar znašala 5.529,01 evra, a je poleg nje dobil še položajni dodatek, dodatek za naziv, dodatek za dela prost dan, dodatek za stalno pripravljenost.
Dodatki, dodatki, dodatki ...
Tudi njegovi kolegi, ki so bili deležni nadpovprečnih izplačil, so le te poleg dela preko delovnega časa zaslužili še na račun dodatkov. Z njimi se lahko poleg osnovne plače v javnem sektorju lahko dobi še eno minimalno: pred nedavnim smo razkrili, kako je policijski inšpektor samo iz naslova dodatka za stalno pripravljenost mesečno v povprečju prejel 1.139 evrov bruto.
Zaposleni na Inštitutu za patologijo so večinoma zdravniki, ki so uvrščeni na delovna mesta zdravnikov specialistov PPD1, višjih zdravnikov specialistov PPD1 in starejših zdravnikov specialistov PPD1. »V ostalem delu do polne zaposlitve so zaposleni na mestih asistentov in učiteljev,« je povedal predstojnik Inštituta Pižem.
Koliko pa smejo delati preko polnega delovnega časa? Delo prek polnega delovnega časa zdravnikov je urejeno v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, kjer je navedno, da delo preko polnega delovnega časa ne sme presegati v povprečju osem ur tedensko. A na Inštitutut nekateri to omejitev - sodeč po podatkih, ki smo jih pridobili, presegajo.
»Zaradi velikega obsega diagnostičnega (zdravniškega) dela in pomanjkanja zdravnikov specialistov, vsega diagnostičnega dela ni mogoče ovpraviti znotraj rednega delovnega časa,« je o razlogih za delo preko polnega delovnega časa povedal predstojnik Pižem.
Iz števila ur, ki smo jih pridobili izhaja, da so v prvih desetericah po višini izplačil taki, ki so januarja 2025 preko polnega delovnega časa delali tudi po 90 ur.
Stoterica najbolje plačanih
Povprečna bruto plača zaposlenega na Univerzi v Ljubljani znaša - brez dodatka za delovno dobo in redne delovne uspešnosti 2.934,80 evrov oziroma 3.062,60 evrov ob upoštevanju FTE (ekvivalent polnega delovnega časa).
Objavljamo tabelo 100 najbolje plačanih decembra 2024 in januarja 2025 na Univerzi v Ljubljani.
Plače December 2024 by info360
Večina naštetih v tabelah je po bruto plači prekšala predsednika vlade: sploh, če k bruto izplačilom v izbranih dveh mesecih prištejemo še delovno dobo in morebitna izplačila za delovno uspešnost.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je decembra 2024 prejel 6788 evrov bruto plače, januarja 2025 pa 6791 evrov bruto.
Javni sektor v plačah prehiteva zasebnega
V pregledu makroekonomskih gibanj, ki ga je marca 2025 izdala Banka Slovenije (BS), je zapisano, da je bila raven povprečne plače javnega sektorja v obdobju zadnjih tridesetih let višja kot v zasebnem sektorju, kar lahko v pretežni meri pojasnijo s poklicno in starostno strukturo zaposlenih. Po zadnjih ugotovitvah BS bo letošnje leto zaznamovala izrazita rast plač v javnem sektorju, predvsem zaradi postopne uvedbe plačne reforme. V prvem četrtletju letos so se plače zvišale za 6,7 odstotka, pri čemer je najizrazitejšo rast beležil javni sektor (11,2 odstotka), kjer so zaposleni že prejeli prvi del dviga po reformi.
