Rdeči križ: predsednici višji potni stroški kot prostovoljcem

RKS je julija 2023 z Ano Žerjal sklenil pogodbo o vodenju organizacije. Za delo na mestu predsednice RKS prejme nadomestilo v višini 1.000 evrov neto, upravičena je tudi do povračila potnih stroškov, ki se obračunajo v višini 0,21 evra za prevoženi kilometer.

Konec avgusta je bil sklenjen aneks, da je upravičena za povračilo stroškov za prehrano za vsak dan med delom, ko delo po pogodbi opravlja več kot štiri ure, novembra pa je z RKS sklenila še drugi aneks, s katerim so določili, da se višina potnih stroškov obračuna v višini 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina 95-oktanskega za prevoženi kilometer. 

Nadzorni odbor RKS je glede obeh aneksov ugotovil, da je sicer prosto določanje glede povračil potnih stroškov in dodatka za prehrano dopustno, vendar je kljub temu prosta presoja neetična.

O višini nagrade oziroma nadomestila za vodenje je odločal glavni odbor, o drugih prejemkih (dvigu potnih stroškov) pa ne. Pač pa je to predsednica RKS uredila s takratno predsednico glavnega odbora RKS. 

Pogodbo o vodenju in oba aneksa je namreč v imenu glavnega odbora podpisala predsednica glavnega odbora Vasilka Sancin.

Za predsednico drugačna pravila kot za prostovoljce

Prijava o domnevnih nepravilnostih je prispela na RKS, na KPK in končala celo na policiji.

Zaradi anonimke, da naj bi predsednica RKS imela višjo postavko za potne stroške kot prostovoljci, je bilo po trditvah naših virov na septembrski seji glavnega odbora RKS izjemno pestro.

Na podlagi pravnega mnenja, ki ga je pripravila Odvetniška pisarna Šuligoj, so pojasnili, da je bilo že v prvotni pogodbi določeno, da je upravičena do izplačila nagrade in povračila stroškov prevoza in da so z aneksi vse samo bolj jasno določili.

Glavni odbor je ugotovil, da so za potne stroške predsednice uporabljali višjo postavko, kot jo obračunajo prostovoljcem, kar je po mnenju naših virov nedopustno. V pravnem mnenju pa se odvetniška pisarna sklicuje na statut RKS-ZZ in kolektivno pogodbo, čeprav pri predsednici RKS ne gre za delovno razmerje.

Na RKS nam internih aktov, na podlagi katerih se opredeljuje višina potnih stroškov, ki se obračunavajo prostovoljcem, imenovanim ali izvoljenim članom, ne razkrivajo.

Pravijo tudi, da nadzorni odbor RKS ni odkril nepravilnosti in da je tematika o nadomestilu, potnih stroških in regresa za prehrano, znotraj RKS zaključena.

Luka Tičar, redni profesor na pravni fakulteti na katedri za delovno in socialno pravo, sicer pravi, da se po njegovem mnenju išče šivanka v senu.

»Dejstvo je, da predsedniki društev, tudi RKS, delujejo nepoklicno, za razliko od praviloma generalnih sekretarjev. Lahko pa se za predsednike dogovori bodisi določen znesek, ki ni plača (pa vseeno ustrezno davčno obravnavan) kot tudi povračila stroškov in podobnega. Glede slednjega se lahko udeleženi strinjajo, da se uporabi relevantna kolektivna pogodba, četudi sicer za nezaposlene ne velja. Za delavce velja obvezno, za vse ostale pa, če se tako dogovorijo. V tem ni v načelu nič narobe, če vse deluje v okviru normalnih, običajnih zneskov.« Tičar še pove, da kolektivna pogodba sicer ne velja za predsednico RKS, »nikakor pa ni prepovedano, da se uporabi za posamezne primere, kot so denimo povračila stroškov. Če se tako dogovorijo.«

Kaj pa na Karitasu in Unicefu? 

Obrnili smo se tudi na humanitarni organizaciji Karitas in Unicef ter jih vprašali, ali tudi pri njih vodstvo oziroma zaposleni prejemajo višje potne stroške od prostovoljcev, kot se to dogaja na Rdečem križu.

V Karitasu so zapisali, da zaposleni dobijo manj za potne stroške kot prostovoljci.

Zaposleni za prihod na delo prejmejo povračilo stroškov prevoza v višini 0,1454 EUR na kilometer (december 2025), med tem ko višina povračila prostovoljcem za pot na delo trenutno znaša 0,21 EUR na kilometer.

Izjema je le v primeru službene poti, ko ni na razpolago službeno vozilo, takrat se za povračilo upošteva kilometrina v skladu z uredbo o višini povračil stroškov in znaša 0,43 EUR, kar velja enako za zaposlene in prostovoljce, ki so vključeni v projekte Slovenske karitas. Številni prostovoljci se tudi odpovedo potnim stroškom. 

Na Karitasu še dodajajo, da svet Slovenskega Karitasa, ki mu predseduje nadškof Alojzij Cvikl, ne prejema nadomestil oziroma povračila potnih stroškov. 

Na Unicefu pojasnjujejo, da za vse veljajo enaka pravila.

Vodstvo ima tako kot vsi zaposleni in prostovoljci povsem enako višino za izplačilo za povračilo stroškov prevoza, kar znaša 0,43 €/km. 

V letu 2025 pa so imeli dva primera, kjer je veljala višina kilometrine 0,21 €/km – šlo je za izjemo, ki je sledila projektnim zahtevam. Večina prevozov za prostovoljno delo se opravi z javnim prevozom, v tem primeru pa se povrnejo stroški vozovnice, še povedo na Unicefu. 

Prijave na KPK v povezavi z Rdečim križem

Čeprav humanitarne organizacije nimajo statusa zavezanca po določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, niti nimajo tega statusa zaposleni v teh organizacijah in zato na KPK niso pristojni za nadzor nad njihovim delovanjem, komisija vseeno občasno prejme tudi prijave glede domnevnih nepravilnosti v humanitarnih organizacijah, ki jih kot tudi druge prijave obravnavajo v predhodnem preizkusu in v primeru zaznanih kršitev iz pristojnosti drugih organov tem odstopijo v reševanje.

»V letu 2025 smo po opravljenem predhodnem preizkusu eno prijavo odstopili v reševanje pristojnim ministrstvom (za zdravstvo, družino in socialno varstvo ter za obrambo), v zvezi z eno prijavo nismo izvajali odstopov in smo z njeno obravnavo zaključili, eno prijavo pa še obravnavamo v predhodnem preizkusu,« so zapisali in dodali, da so poleg že omenjenih na KPK lani obravnavali tudi dve prijavi, ki sta se nanašali na Rdeči križ Slovenija in »smo jih prejeli kot organ za zunanjo prijavo po zakonu o zaščiti prijaviteljev.«

»Obe prijavi smo odstopili v pristojno reševanje policiji, in sicer eno februarja 2025 in drugo julija 2025. Prijavi sta se nanašali na sume nepravilnosti pri poslovanju Rdečega križa Slovenije.« 

Na policijski upravi Ljubljana so nam pojasnili, da so vodili predkazenski postopek in da v njem ni bil ugotovljen sum storitve kaznivega dejanja, o tem so obvestili tudi okrožno državno tožilstvo Ljubljana. Tam pa so nam potrdili, da so od policijske postaje Grosuplje prejeli zadevo, o kateri poizvedujemo in dodali, da »državnotožilska odločitev še ni bila sprejeta, drugih podatkov pa glede na fazo postopka ne moremo posredovati.«

Ni se zgodilo prvič

Sicer pa se RKS zaradi izplačevanja nadomestila predsednici ni znašel prvič pod lupo javnosti in organov. Pred leti je izbruhnila afera, ko je RKS vodila aktualna predsednica države Nataša Pirc Musar. Njen zavod Info hiša naj bi namreč leta 2015 izdal fiktivni račun Rdečemu križu. Info hiša naj bi RKS izdala račun za storitev pravnega svetovanja v vrednosti 778 evrov – šlo naj bi za poplačilo honorarja Nataši Pirc Musar, ki si ga je sicer znižala s 1000 evrov neto na 500 evrov neto. Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je ovadbo zavrglo.