Foto: Freepik
Slovenija med državami, ki bi prepovedale družbena omrežja mlajšim od 16 let
Kako skrajšati čas, ki ga otroci preživijo na družbenih omrežjih, je eno izmed vprašanj, s katerim se ukvarjajo tudi evropski politiki. Čeprav so naklonjeni zaostritvi na tem področju, skupnega jezika o tem, kakšna naj bi bila ta zaščita, ne najdejo. Medtem ko so nekateri za popolno prepoved uporabe družbenih omrežij mlajšim od 16 let, drugi predlagajo kot pogoj za uporabo obvezno privolitev staršev. Kakšno pa je stališče Slovenije in ministrice za digitalno preobrazbo Ksenije Klampfer?
»Na ministrstvu za digitalno preobrazbo se zavedamo resnih izzivov, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike. Opažamo vse več negativnih učinkov, kot so izpostavljenost neprimernim vsebinam, spletno nasilje, zasvojenost z digitalnimi tehnologijami ter vpliv na duševno zdravje mladih.«
Oktobra so države članice na neformalnem svetu ministrov za telekomunikacije na Danskem podpisale Jutlandsko deklaracijo, ki med drugim poudarja zaščito mladoletnikov pred zasvojenostjo, škodljivimi vsebinami in manipulativnimi spletnimi praksami. Med podpisniki je bila tudi Slovenija.
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo dodajajo, da Slovenija podpira tako španski predlog za določitev digitalne polnoletnosti oziroma določitev starosti za dostop otrok do družbenih omrežij, kakor tudi grški predlog, ki predvideva obvezno soglasje staršev za dostop mladoletnikov do določenih družbenih omrežij, kot so TikTok, Instagram in Snapchat.
»Menimo, da bi morala biti najnižja starost za uporabo družbenih omrežij 16 let, saj raziskave kažejo, da je zgodnja izpostavljenost digitalnim platformam povezana z večjim tveganjem za težave v duševnem zdravju in zasvojenost. Pri tem pa zagovarjamo celovit pristop, ki združuje ozaveščanje, izobraževanje, krepitev digitalnih kompetenc ter tehnične ukrepe, kot je preverjanje starosti z uporabo evropske digitalne identitete,« so še odgovorili z ministrstva za digitalno preobrazbo.
Prepoved ali ne?
Če so se pri tobačnih izdelkih in alkoholu države članice EU lahko poenotile, tokrat ne gre tako enostavno. Države so razdeljene med popolno prepovedjo, za katero se zavzema francoski predsednik Emmanuel Macron, in med pristopom, ki za uporabo omrežij zahteva privolitev staršev.
Latvijec Gatis Ozols, namestnik ministra za digitalno transformacijo, zagovarja »hibridni pristop« z »minimalno ravnjo, določeno horizontalno po Evropi«, države pa bi lahko izbrale nižjo starost, če želijo. Podoben pristop velja v splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR) — starost soglasja otrok za obdelavo podatkov je privzeto 16 let, države pa jo lahko znižajo na 13.
Danska, Francija in Grčija so za postavitev meje pri 15 letih, Španija pa za digitalno polnoletnost zagovarja dopolnjenih 16 let. Slednjemu predlogu je naklonjena tudi Slovenija.
Imajo pravila, a jih ne upoštevajo
Da družbena omrežja predstavljajo tveganje za otroke in mladostnike in so škodljiva za vse, ki še niso dovolj stari, da bi pravilno razumeli vsebine in delovanje družbenih omrežij, pravi tudi Marko Puschner iz točke za osveščanje o varni rabi interneta Safe.si. Glavno težavo vidijo v tem, da so med uporabniki tudi mlajši od 13 let, ki jim družbena omrežja po pravilih uporabe niso namenjena in nimajo vzpostavljenih varnostnih mehanizmov, ki bi ščitili tako mlade uporabnike. Družbena omrežja takšnih profilov aktivno ne brišejo.
»Različni tuji strokovnjaki opozarjajo, da pametni telefoni, predvsem pa družbena omrežja, povzročajo škodo mlajšim uporabnikom. Raziskave pa kažejo, da se je duševno zdravje mladih po letu 2010 (sovpada z razširitvijo pametnih telefonov) začelo opazno slabšati. Prav tako raziskave kažejo, da dekleta niso dovolj zrela za uporabo družbenih omrežij pred 13. letom, fantje pa ne pred 16. letom.«
Puschner je prepričan, da bi morala družabna omrežja poskrbeti za varnost in dobrobit uporabnikov ter doda, da imajo že zdaj omrežja mehanizme za varovanje otrok, ki pa jih žal ne implementirajo ustrezno. Nasprotno celo namensko razvijajo elemente, ki mladostnike pritegnejo in zadržujejo na družbenih omrežjih.
Na Safe.si še pravijo, da določene države EU izvajajo pritisk, da bi se uzakonila splošna prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let, kar je smiselno, glede na ravnanje samih družbenih omrežij in na razvoj zrelosti otrok. »Avstralija bo predvidoma to prepoved vpeljala decembra letos in hitro se bo pokazalo ali je to izvedljivo, učinki tega, pa bodo verjetno vidni na nekoliko daljše obdobje. Prepoved je sicer smiselna, ker ponudniki storitev ne poskrbijo za ustrezno zaščito mladostnikov, a po drugi strani omejuje del življenja mladostnikov. Bolj smiselno bi bilo, da bi ponudniki storitev poskrbeli za varno in zdravo digitalno okolje, ki ne bi škodovalo uporabnikom. Potem tudi prepovedi ne bi potrebovali,« še pojasnjuje Puschner.
