side-text
Robert Golob, predsednik vlade

V Transparency International Slovenija opozarjajo, da so posebej zaskrbljujoči trendi na področju politične integritete, kadrovskih postopkov ter med drugim tudi to, da smo priča krhanju namesto krepitvi neodvisnih institucij.

Aktualno

Slovenija na lestvici zaznavanja korupcije poslabšala svojo uvrstitev

Slovenija je v danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 od možnih 100 točk, kar je padec za dve točki in za pet mest na lestvici v primerjavi z letom 2024, ko je dosegla 60 točk. Letos smo na 41-tem mestu lestvice, lani pa smo bili na 36-tem.

Slovenija tako po Indeksu zaznave korupcije po najnovejših podatkih zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav, ki dosegajo v povprečju 64 točk, pred nami so z boljšimi rezultati tako Češka, Latvija in Litva.

Indeks zaznave korupcije (CPI) se meri v 182 državah sveta, najvišji indeks na svetu je dosegla Danska in sicer 89, sledita ji Finska (88) in Singapore (84), najnižjega z 9 točkami pa sta dosegli  Južni Sudan in Somalija. Med EU državami sta zadnji Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli le 40 točk.  

Matej Mencej, predsednik Transparency International Slovenia, ob tem komentira:

»Rezultati Indeksa zaznave korupcije (CPI) ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava. Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi.«