side-text
Ustavno sodišče je organ namenjen skupnemu dobremu. Foto: Freepik

Slabi podatki za roko pravice v Sloveniji. Foto: Freepik

Aktualno

Slovenska sodišča med najbolj počasnimi v EU

Slovenija je po številu sodnikov na 100 tisoč prebivalcev močno nad evropskim povprečjem. Ta znaša 22 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev in kljub temu so nekateri sodni procesi nerazumljivo dolgi.

To potrjuje tudi objavljeno poročilo evropske komisije EU Justice Scoreboard, v katerem je objavljena primerjava med državami. 

Slovenska sodišča so med najbolj počasnimi v EU v postopkih, povezanih z obravnavo korupcije in pranja denarja.

počasnost sodišč, EK

Glede sojenj v primerih korupcije smo na predzadnjem mestu.

Foto: Uredništvo

Tudi v sojenjih glede pranja denarja smo slabi, kaže primerjava.

počasnost sodišč2, EK

Takole pa smo se odrezali pri sojenjuh glede pranja denarja. Foto: Uredništvo

Na danes objavljeno poročilo so se odzvali na ministrstvu za pravosodje. »Ugotovitve poročila kažejo, da slovenski pravosodni sistem še naprej deluje v okvirih funkcionalne učinkovitosti, čeprav ostajajo izzivi pri dolžini trajanja postopkov, zlasti v civilnih in gospodarskih zadevah na prvi stopnji ter v upravnih sporih,« so zapisali.

Ob tem pa poudarili, da se na področju digitalizacije Slovenija uvršča med države, ki so v zadnjih letih okrepile dostopnost pravosodnih storitev s pomočjo elektronskih orodij. Poročilo prav tako prepoznava pozitiven razvoj ukrepov za izboljšanje dostopa do pravnega varstva za žrtve nasilja, starejše osebe in druge ranljive skupine.

Poročilo ugotavlja, da se je v Sloveniji v zadnjem letu skrajšalo povprečno trajanje sodnih postopkov v primerih korupcije. Po podatkih EU Justice Scoreboard 2025 je bilo v Sloveniji povprečno trajanje sodnega postopka na prvi stopnji v primerih korupcije v letu 2022 skoraj 900 dni, medtem ko se je v letu 2023 ta čas znižal za več kot tretjino, na dobrih 500 dni

Hkrati pa poročilo opozarja, da v številnih državah članicah, tudi v Sloveniji, postopki v primerih pranja denarja še naprej trajajo razmeroma dolgo. To zahteva nadaljnje strateške razmisleke o ustrezni organiziranosti in specializaciji ter o učinkovitem procesnem okviru za obravnavo tovrstnih, pogosto kompleksnih zadev. Rezultati bodo tudi v prihodnje služili kot ključno referenčno orodje za usmerjanje reformnih naporov.