O tem, kaj bo zaradi Šutarjevega zakona drugače in kje vse so še sive cone, smo se v oddaji V središču pogovarjali z Alenom Pustom, pomočnikom direktorice Centra za socialno delo Dolenjska in Bela Krajina (enota Novo mesto), poslanko Nove Slovenije Vido Čadonič Špelič in poslancem SD Sonibojem Knežakom.
Socialni delavci se spreminjajo v osebne bančne referente Romov
Od tragične smrti Aleša Šutarja se javnost sprašuje, kako urediti življenje Romov, kako omejiti nasilno vedenje, kako Rome poslati v šole in jim privzgojiti delovne navade. Ta teden je bil sprejet zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ali Šutarjev zakon, ki zajema tri osrednja področja: varnost, kaznovalno politiko in socialno politiko. V oddaji V središču smo poskusili odgovoriti, kaj bo zaradi zakona v praksi drugače in kako bo ta zakon vplival na delo socialnih delavcev.
O tem, kaj bo zaradi Šutarjevega zakona drugače in kje vse so še sive cone, smo se v oddaji V središču pogovarjali s poslanko Nove Slovenije Vido Čadonič Špelič, poslancem SD Sonibojem Knežakom in Alenom Pustom, pomočnikom direktorice Centra za socialno delo Dolenjska in Bela Krajina (enota Novo mesto).
Alen Pust je pojasnil, kako je videti njihovo delo na terenu. Med Romi so strokovne delavke izjemno dobro sprejete, imajo njihovo zaupanje, zato so tudi praktično edine, ki brez varovanja hodijo v njihova naselja. Romi se namreč dobro zavedajo, da so njihovi obiski povezani z denarjem oziroma socialnimi transferji, pa tudi siceršnjo pomočjo in neškodljivimi nameni.
Po mnenju Pusta so za državljana, ki socialne transferje porablja za šolanje otrok, skrb za bivališče, plačevanje položnic, hitro prenizki, medtem ko lahko nekomu drugemu, ki živi po minimalnih standardih in ne plačuje stroškov, niti ne šola otrok, socialni transferji omogočajo lagodno življenje.
Pustu je žal, da je bila pri sprejemanju t. i. Šutarjevega zakona zakona socialna stroka premalo vključena oziroma da niso bili povabljeni v oblikovanje tega zakona. Zakon zanje ne prinaša nekih bistvenih novosti, jim pa nalaga dodatne obveznosti, zaradi katerih bodo imeli več administrativnega dela.
Kot je še dejal Pust, postajajo socialni delavci osebni bančni referenti: z uporabniki se morajo pogovarjati, na kakšen način želijo porabiti denar, do izplačila katerega so upravičeni v naravi.
»To pomeni, da moramo biti zelo iznajdljivi, da plačujemo položnice za komunalo, za elektriko, plačujemo šolo, plačujemo stroške za vrtce, za razne stvari: drva, belo tehniko in tako moramo v bistvu najti neke načine, kje porabiti ta denar, kar zna biti zelo zahtevno.«
S Šutarjevim zakonom bo teh opravil še nekaj več, pod njihovo skrbništvo bodo padle tudi mladoletne mame in njihovi otroci.
»Nekateri moramo plačevati za osebne bančne asistente, drugi pa jih dobijo na Centru za socialno delo,« je strnil Pust.
Spopadajo pa se tudi s težavo, ko uporabnikom izdajo naročilnice za hrano, določene trgovine pa jih ne želijo sprejemati.
Sogovornika iz poslanskih vrst sta se strinjala, da bo treba Šutarjev zakon dopolniti v drugih zakonih.
Soniboju Knežaku se ne zdi dobro, da se stroke, ki ima neposredni stik z Romi in najbolj pozna problematiko pri tem zakonu ni vključilo. Dejal je, da je bila ena izmed pripomb socialnih demokratov, da so pri celem postopku sprejemanja zakona šli prehitro:
»Zaradi obljube predsednika vlade in nekega videza takojšnjega ukrepanja smo zelo pomembne zadeve strnili do te mere, da nazadnje že skoraj res nismo vedeli, kaj smo sprejeli. Mislim, da takega postopka, vsaj v teh dveh mandatih, kolikor sem sam v državnem zboru, ni bilo.«
Je pa pohvalno, da so ta zakon podprli tako koalicijski kot opozicijski poslanci, pri čemer sta se politična sogovornika v oddaji strinjala, da ni prav, da stopimo skupaj samo, kadar pride do tragedije, ki smo ji bili priča v Novem mestu.
Knežak upa, da se bo zdaj pri začetih ukrepih glede urejanja romske problematike vztrajalo in da se bo kasneje naredilo red tudi pri prejemanju nadomestil za brezposelnost.
Vida Čadonič Špelič je opozorila, da se je že dolgo časa dajalo pobude za ureditev odprtih vprašanj v zvezi z Romi, a da je šele po tragediji politična volja postala tako močna, da so se zadeve začele premikati z mrtve točke. Zmotilo pa jo je, da pri sprejemanju Šutarjevega zakona v državnem zboru ni bilo predsednika vlade.
Čadonič Špeličeva prihaja iz Dolenjske, z Romi je hodila v osnovno šolo in večkrat obiskala njihova naselja. Romi so po njenih besedah iznajdljivi, pametni, zelo hitro reagirajo in bodo razumeli, da se z novim zakonom postavlja meja.
»Do zdaj so razumeli, da je predsednik vlade Golob na njihovi strani, to so oni meni sami povedali. Ta zakon zdaj pa jasno kaže, da je zdaj politika rekla ne, in če bodo vse institucije izvajale svoje zakone, tu bo treba še nekaj zakonov sprejet, se bodo stvari začele premikati na bolje.«
Sogovorniki so v oddaji povedali še, zakaj Romi postajajo težavnejši, kot so bili v preteklosti, in kako vidijo njihovo prihodnost. V zaključku oddaje pa je Pust predstavil spodbuden primer Roma, ki dela na njihovem centru za socialno delo. Vabimo vas, da si celotno oddajo V središču z voditeljico Brigite Ferlič Žgajnar ogledate v spodnjem posnetku.
