Sojenje o zasvojenosti z Metinimi platformami

Velike tehnološke družbe se lahko kmalu znajdejo v položaju, podoben tistemu, ki ga je v 90. letih doživela tobačna industrija, piše CNN. Izvršni direktor Mete Mark Zuckerberg je namreč ta teden prvič pričal pred poroto zaradi obtožb, da družbena omrežja škodujejo mladim.

Pričanje je potekalo več kot štiri leta po tem, ko so žvižgači razkrili interne dokumente, ki naj bi dokazovali, da je podjetje vedelo za škodljive učinke svojih platform.

Dokumenti, predstavljeni na sodišču v Los Angelesu, naj bi potrjevali dolgoletne domneve: Meta ve, da njene aplikacije uporabljajo tudi otroci; da želi čim bolj podaljšati čas, ki ga uporabniki preživijo na platformah; in da je večkrat prezrla strokovne nasvete o varnosti. Meta trdi, da so dokumenti iztrgani iz konteksta in zastareli.

Sojenje bo trajalo še več tednov, izid pa je negotov. A primer je šele začetek vala tožb, ki jih navdihujejo tobačni procesi iz 90. let in bi lahko vodili do večjih sprememb v celotni industriji. 

Tobačne tožbe so prinesle več opozoril o škodljivosti kajenja, več izobraževanja in manjšo uporabo tobaka. Po mnenju nekaterih pravnikov bi lahko tožbe proti tehnološkim podjetjem imele podoben učinek na način, kako ljudje uporabljajo družbena omrežja.

Primerjave s tobačno industrijo

Sojenje v Los Angelesu temelji na obtožbah 20-letne Kaley in njene matere, da so štiri velike platforme namerno oblikovale zasvojljive aplikacije, ki so Kaley kot otroka pritegnile v pretirano uporabo ter prispevale k njenim težavam z duševnim zdravjem, vključno z anksioznostjo in depresijo. Meta in YouTube obtožbe zanikata. Snap in TikTok sta se pred sojenjem poravnala, a se soočata z drugimi podobnimi tožbami.

Vodja Instagrama Adam Mosseri je prejšnji teden pričal, da lahko tudi 16 ur dnevnega drsenja po telefonu pri najstniku predstavlja »problematično vedenje«, ne pa »klinične zasvojenosti«. Meta in druge tehnološke družbe trdijo, da ni dokazov o neposredni povezavi med družbenimi omrežji in zasvojenostjo ali duševnimi motnjami.

Odvetniki, ki so se v preteklosti borili proti tobačni industriji, pravijo, da je retorika presenetljivo podobna: podjetja se močno upirajo priznanju, da je njihov izdelek zasvojljiv. Ko enkrat to priznaš, pravijo, si pravno in moralno »končan«.

Meta in druga podjetja sicer poudarjajo, da imajo družbena omrežja tudi pozitivne učinke, kot so ustvarjalnost in občutek skupnosti. Nekateri strokovnjaki se strinjajo, drugi pa kljub temu pozivajo k opozorilom, podobnim tistim na tobačnih izdelkih.

Sojenje kot preizkusni primer

Kaleyjin primer je t. i. »bellwether« — preizkusni primer za več kot 1.500 podobnih civilnih tožb proti tehnološkim podjetjem. Njegov izid bo verjetno vplival na to, kako se bodo reševali preostali primeri.

Meta se hkrati sooča še s sojenjem v Novi Mehiki zaradi obtožb, da je omogočala spolno izkoriščanje otrok na svojih platformah. Podjetje trdi, da tožba temelji na »senzacionalističnih in nepomembnih trditvah«. Kasneje letos pa naj bi se začela tudi prva izmed več sto tožb, ki so jih vložili šolski okraji zaradi domnevne škode, ki jo družbena omrežja povzročajo učencem.

Tudi tobačne tožbe so se odvijale desetletja, a so se v 90. letih začele nagibati v korist tožnikov. Različni tožniki so vlagali val tožb, kar je privedlo do razkritja internih dokumentov in novih pravnih pristopov. Podobno dinamiko zdaj mnogi pričakujejo tudi v tehnološkem sektorju.