Reforma, ki je zaživela v začetku preteklega leta, je povišala vrednost plačnih razredov. Foto: Anastasia Živulović/F. A. Bobo
Šok po prvem letu reforme: plačna masa bistveno večja od napovedi
Končno je znano, za koliko se je v prvem letu plačne reforme povečala masa za plače v javnem sektorju.
Golobova vlada je pripravila reformo, ki je prinesla novo plačno lestvico in postopen dvig plač javnim uslužbencem. Prav tako se je povečalo njihovo število.
Na ministrstvu za javno upravo, ki ga je tedaj vodil Franc Props, so izračunali, da bo lanskoletni dvig plač stal 374 milijonov evrov. Zdaj so na združenem ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo analizirali plačni sistem za lansko leto ter odkrili presenetljiv odmik od teh napovedi.
Reforma, ki je zaživela v začetku preteklega leta, je povišala vrednost plačnih razredov, s čimer so prišle višje plače. Sklenili pa so, da do dviga ne bo prišlo na enkrat, ampak v šestih obrokih do leta 2028. Tako bi zanjo lani odšteli 374 milijonov, letos 376 milijonov, do leta 2028 pa približno 1,3 milijarde evrov.
Zdaj je jasno, da se je plačna masa zvišala za bistveno več: v letu 2025 je v primerjavi z letom poprej poskočila za 713,5 milijona evrov oziroma za 12,1 odstotka, in sicer s 5,9 na 6,6 milijarde evrov, poroča portal N1. Ta znesek ne vključuje stroškov regresa za letni dopust, za prehrano in prevoz, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči.
Zakaj takšen skok?
Razlogov je več. Prevedba na novo lestvico z višje ovrednotenimi plačnimi razredi, dvig minimalne plače in dodatki, ki se obračunavajo od osnovne plače – bolj, kot se zviša, bolj se zvišajo tudi dodatki. Znesek zanje je bil lani v primerjavi z letom poprej višji za 14,1 odstotka.
Prav tako je reforma omogočila, da zaposlene uvrstijo do deset plačnih razredov nad osnovno uvrstitvijo – v primerih, ko delodajalec oceni, da ima delavec posebna znanja.
Možno je še pospešeno napredovanje za dva razreda (prej je bilo možno za enega). Uvedla je tudi nekaj novih dodatkov, denimo za delo s tujci ali dementnimi posamezniki.
V javnem sektorju je bila lani povprečna plača 2.871 evrov bruto, kar je za desetino več kot leto prej.
Plačna masa se je v absolutnem znesku najbolj povečala v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu.
Najvišjo povprečno bruto plačo, 3.744 evrov, so imeli funkcionarji in javni uslužbenci, zaposleni v uradu predsednice republike, državnem zboru in svetu, ustavnem in računskem sodišču, uradu varuha človekovih pravic, informacijskem pooblaščencu, državni volilni, revizijski in protikorupcijski komisiji.
Plače poslancev, ministrov, predsednika vlade in državnega zbora ter državnih sekretarjev so se dvignile šele letos – zakon je določil, da bo odprava plačnih nesorazmerij zanje zaživela z novim sklicem parlamenta.
Javni sektor se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 najbolj okrepil na področjih vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Povprečno je bilo v njem zaposlenih 196.123 ljudi, kar je 2.391 oseb oziroma 1,2 odstotka več kot leto poprej.
Septembra se bodo prvič v tem mandatu sestali vladni in sindikalni pogajalci. Pristojni minister Franci Matoz je že večkrat napovedal, da nameravajo oblikovati ločen plačni sistem za policijo, vojsko, zdravstvo, socialno varstvo, kulturo in izobraževanje, kar izhaja iz koalicijske pogodbe.
