Študija: Škodljive in nepotrebne operacije kolen

Nova desetletna klinična raziskava kaže, da eno najpogostejših ortopedskih operacij – delna meniscektomija, pri kateri kirurg odstrani obrabljeni ali natrgani del meniskusa – bolnikom ne prinaša koristi, dolgoročno pa je lahko celo škodljiva.

V študiji, o kateri piše The Guardian, so spremljali bolnike z diagnozo natrganega meniskusa, ki so bili naključno razporejeni v dve skupini: ena je prejela dejansko operacijo, druga pa lažno (sham) operacijo, pri kateri so naredili le kožne reze, posega pa niso izvedli. Namen je bil preveriti, ali je izboljšanje po operaciji res posledica posega ali zgolj placebo učinka.

Kaj je meniskus in zakaj se trga

Meniskus je hrustančni vložek med stegnenico in golenico, ki deluje kot blažilec obremenitev. Vsako koleno ima po dva. Do raztrganin lahko pride zaradi nenadnega zasuka kolena pri športu, pogosto pa se poškodbe razvijajo postopoma zaradi staranja. Sodobne MRI‑slike pogosto pokažejo meniskusne raztrganine tudi pri ljudeh brez kakršnihkoli težav.

Vodja raziskave, ortoped profesor Teppo Järvinen z Univerze v Helsinkih, poudarja, da se je v zadnjih 20 letih nabralo veliko dokazov, da so številne raztrganine, odkrite z MRI, naključne najdbe brez kliničnega pomena. To pomeni, da niso nujno vzrok za bolečine ali druge simptome.

V raziskavo je bilo vključenih 146 bolnikov, starih od 35 do 65 let, iz petih finskih bolnišnic. Približno tretjina je imela poškodbo zaradi akutnega športnega dogodka, dve tretjini pa postopno nastale simptome. Polovica je bila operiranih, na polovici pa so izvedli lažno operacijo. Po desetih letih spremljanja so bili rezultati naslednji: bolniki, ki so jih operirali, so imeli slabšo funkcijo kolena, pri njih je hitreje napredovala osteoartroza, pogosteje so potrebovali dodatne operacije. To pomeni, da poseg ne le, da ne pomaga, ampak lahko dolgoročno celo poslabša stanje.

Kaj pravijo strokovnjaki?

Profesor Järvinen meni, da gre za primer t. i. medicinskega preobrata – ko se dolgoletna, široko uporabljena terapija izkaže za neučinkovito ali škodljivo.

Tudi britanski ortoped Mark Bowditch, nekdanji predsednik British Orthopaedic Association, potrjuje, da so se smernice v zadnjih letih spremenile. Priporočeni čas opazovanja in fizioterapije pred morebitno operacijo se je podaljšal s treh na šest mesecev. Posledično se je delež operiranih bolnikov močno zmanjšal: včasih so operirali tri četrtine bolnikov, danes približno četrtino.

»Operacija lahko koristi le ozki skupini bolnikov, ki imajo izrazit mehanski simptom »zatikajočega se« kolena, ne pa tistim, ki imajo predvsem bolečino,« je prepričan Bowditch.

Kljub številnim neodvisnim priporočilom, ki svetujejo opustitev posega, ga nekatere strokovne organizacije – med njimi American Academy of Orthopaedic Surgeons (AAOS) in British Association for Surgery of the Knee (BASK) – še vedno podpirajo. Järvinen meni, da to kaže, kako težko je v medicini opustiti postopke, ki so dolgo veljali za standard.