Predsednik državnega sveta in pobudnik ustavne presoje zdravstvene reforme Marko Lotrič. Foto: STA
Temeljni zakon zdravstvene reforme na ustavno sodišče
Državni svetniki so na pobudo predsednika Marka Lotriča podprli predlog zahteve za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Izpodbijane določbe po oceni državnega sveta povzročajo pravno in sistemsko negotovost, slabšajo dostopnost zdravstvenih storitev ter ogrožajo stabilnost javnega zdravstvenega sistema.
Novela, ki naj bi prispevala k izboljšanju in stabilizaciji javnega zdravstvenega sistema, povzročila nasprotno - sistemsko nestabilnost, pravno negotovost in nesorazmerne posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, koncesionarjev in pacientov.
Izpodbijane določbe kršijo načela pravne države, enakosti pred zakonom, svobodne gospodarske pobude in svobode dela.
Med najbolj sporne ukrepe sodijo absolutna prepoved statusnega preoblikovanja koncesionarjev, ki jim onemogoča organizacijsko preoblikovanje (na primer iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo), saj bi s tem samodejno izgubili koncesijo, ter uvedba nejasnega in pravno nedorečenega pojma »dejanski lastnik«, na katerega je vezana veljavnost koncesije.
Ker zakon ne določa jasno, kdo ta oseba je, se ustvarja pravna negotovost, tveganje arbitrarnosti in možnost nenadnih odvzemov koncesij brez jasnih kriterijev. Očitna so dvojna merila pri obravnavi javnih zavodov in koncesionarjev, čeprav opravljajo isto javno službo. Koncesionarji morajo po noveli vse izvajalce javnega programa zaposliti, medtem ko javni zavodi lahko še naprej sodelujejo s pogodbenimi sodelavci. Takšna ureditev krši načelo enakosti pred zakonom in temelji na pavšalnih očitkih o domnevnih privilegijih koncesionarjev.
Novela posega tudi v pravice zdravstvenih delavcev, saj uvaja obvezno vključevanje v 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo, ne glede na voljo delavca, specializacijo ali pogodbo o zaposlitvi, neupoštevanje pa se kaznuje z globo. Takšna ureditev pomeni obliko prisilnega dela, kar je v nasprotju z ustavno zagotovljeno svobodo dela.
Novela prinaša tudi stroge omejitve dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev v javnih zavodih, saj praktično prepoveduje opravljanje tržne dejavnosti zunaj matičnega zavoda. Po oceni pobudnika ustavne presoje takšna prepoved ne rešuje pomanjkanja kadra, temveč ga povečuje in zmanjšuje dostopnost zdravstvenih storitev v regijah zunaj večjih centrov.
