V zadnjih 15 letih so se v Sloveniji po podatkih Eurostata stanovanjske nepremične podražile za 100 odstotkov. Za primerjavo, v Avstriji je bila rast cen v enakem obdobju 63,1-odstotna, na Hrvaškem 98,5-odstotna, v Italiji pa 11,7-odstotna.
Vir: Fotografija je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.
To o Slovencih in nepremičninah pravijo v Bruslju
Slovenija beleži eno izmed največjih rasti cen najemnin za nepremičnine v Evropi. Vendar pa očitno Slovencem in Slovenkam denarja še ne primanjkuje. Čeprav so stanovanjske nepremičnine v Sloveniji vse dražje, je Slovenija še vedno na repu držav glede na to, kakšen delež svojega razpoložljivega dohodka ljudje namenjamo za stroške bivanja. Tudi strošek za ogrevanje nepremičnin v Sloveniji ni problem.
Stanovanjske nepremičnine so v EU v povprečju neprestano rasle vse od leta 2013 pa do leta 2022, razkriva poročilo Eurostata, ki je bilo objavljeno pred nekaj dnevi. Največje letne podražitve (približno osemodstotne) so bile zabeležene v letih 2021 in 2022. Leta 2023 so cene rahlo upadle - za 0,3 odstotka, nato pa v letu 2024 ponovno zrasle za 3 odstotke. Skupno so se cene v tem obdobju zvišale za 53 odstotkov.
Rast cen je bila prisotna v vseh državah EU, razen v Italiji in na Cipru. Največje podražitve so zaznali na Madžarskem (+231 odstotka), v Estoniji (+228 odstotka) in Litvi (+179 odstotka).
To se je dogajalo po Evropi. Kaj pa Slovenija? V zadnjih 15 letih so se po podatkih Eurostata stanovanjske nepremične podražile za 100 odstotkov. Za primerjavo, v Avstriji je bila rast cen v enakem obdobju 63,1-odstotna, na Hrvaškem 98,5-odstotna, v Italiji pa 11,7-odstotna.
Najemnine v nebo
Za 70 odstotkov so se dvignile najemnine za domove v Sloveniji v zadnjih 15 letih. Še leta 2020 so bile v Sloveniji najemnine »le« za 15,8 odstotka višje kot leta 2010.
Za primerjavo, v povprečju so se znotraj držav članic EU od leta 2010 najemnine dvignile za slabih 17 odstotkov. Med slovenskimi sosedami je višjo rast najemnin zabeležila le Madžarska (+87,1 odstotka), sledijo Avstrija (+41,2 odstotka), Hrvaška (+24,6 odstotka) in pa Italija (+8,4 odstotka).
Slovenci med Evropejci za stroške bivanja namenjamo majhen del svojega dohodka
Leta 2024 so gospodinjstva v EU v povprečju 19 odstotka svojega razpoložljivega dohodka namenila za stroške bivanja. Med državami EU so bile velike razlike: najvišje deleže so imele Grčija (36 odstotkov), Danska (26 odstotkov) ter Švedska in Nemčija (obe 25 odstotkov), medtem ko je bil najnižji delež na Cipru (11 odstotkov). Slovenija je na drugi strani lestvice, slovenska gospodinjstva so v 2024 za stroške bivanja namenila 13,6 odstotka svojega dohodka.
Slovenci imamo radi hiše
Razporeditev prebivalstva glede na vrsto bivanja (hiša, stanovanje ali drugo) se med državami EU precej razlikuje. Prav tako se razlikuje glede na to, ali ljudje živijo v mestu, predmestju ali na podeželju.
Leta 2024 je v EU 51 odstotkov prebivalcev živelo v hiši, 48 odstotkov v stanovanju, 1 odstotek pa v drugih vrstah nastanitev, kot so plovila ali vozila. Hiše so najpogostejše v dveh tretjinah držav članic. Največji delež prebivalcev, ki živijo v hiši, je imela Irska (90 odstotkov), sledili so Nizozemska in Belgija (obe 77 odstotkov) ter Hrvaška (76 %). Slovenija je nedaleč stran, 72,1 odstotka Slovencev in Slovenk namreč živi v hiši, 27,6 odstotka pa v stanovanjih.
Največji delež prebivalstva, ki živi v stanovanjih, pa je bil v Španiji (65 odstotkov), Latviji (64 odstotkov) in na Malti (63 odstotkov).
V mestih je 73 odstotkov prebivalcev EU živelo v stanovanju in 27 odstotkov v hiši. V mestih in predmestjih je 57 odstotkov ljudi živelo v hiši in 43 odstotkov v stanovanju, na podeželju pa je v hiši živelo kar 83 odstotkov prebivalcev, le 16 odstotkov pa v stanovanju.
V Sloveniji ogrevanje ni tak problem kot v tujini
Leta 2024 si devet odstotkov prebivalcev EU ni moglo privoščiti dovolj toplega doma. Najvišje deleže sta beležili Bolgarija in Grčija (obe 19 odstotkov), sledili pa sta Litva in Španija (obe 18 odstotkov). Najnižji deleži so bili na Finskem, v Sloveniji in na Poljskem (vse pod 3 odstotkov).
Diskriminacija pri dostopu do stanovanja
Leta 2024 je skoraj 6 odstotkov ljudi v EU, ki so v zadnjih petih letih iskali stanovanje, poročalo, da so se vsaj enkrat počutili diskriminirane. Najvišji delež sta imeli Španija in Slovenija (obe 9 odstotkov), medtem ko so imeli najnižje deleže Hrvaška, Madžarska, Italija in Romunija (vsi pod enim odstotkom).
