Po nedavni raziskavi kar približno 30 odstotkov pripadnikov generacije Z verjame, da ima neke vrste psihične ali ekstrasenzorne sposobnosti. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO
Tretjina generacije Z verjame, da ima nadnaravne sposobnosti
Tretjina jih meni, da razpolagajo z določeno obliko t. i. ekstrasenzorne percepcije.
Med mladimi, rojenimi v zadnjih dveh desetletjih, je vse več takšnih, ki verjamejo, da imajo nadpovprečne intuitivne ali celo nadnaravne sposobnosti zaznavanja, poroča The Guardian. Po podatkih nedavne raziskave približno tretjina pripadnikov generacije Z meni, da razpolaga z določeno obliko t. i. ekstrasenzorne percepcije. Ugotovili so, da je delež med njimi občutno višji kot v splošni populaciji, kjer takšno prepričanje izraža manj kot petina vprašanih.
Odgovori sodelujočih v raziskavi kažejo, da mladi pod pojmom »nadnaravne sposobnosti« pogosto ne razumejo klasičnih predstav o jasnovidnosti ali telepatiji. Gre predvsem za občutke slutnje, zaznavanje razpoloženj drugih ljudi ali prepričanje, da lahko začutijo, kdaj nekaj ni v redu. Psihologi takšne izkušnje praviloma razlagajo kot del običajnega kognitivnega delovanja – kombinacijo intuicije, izkušenj in nezavednega prepoznavanja vzorcev, a očitno jih generacija Z interpretira kot nekaj izjemnega in nadnaravnega.
Iščejo smisel notranjo orientacijo
Raziskava ugotavlja, da razmah tovrstnih prepričanj ni nujno naključen. Generacija Z namreč odrašča v času izrazitih globalnih sprememb – od podnebne krize do geopolitičnih napetosti in ekonomskih negotovosti. V takšnem okolju se lahko krepi potreba po občutku nadzora in razumevanja.
Sociologi ob tem opozarjajo, da vera v posebne sposobnosti lahko predstavlja tudi način soočanja z nepredvidljivostjo sveta. Mladi so tudi bolj odprti do alternativnih razlag in imajo manjše zaupanje v tradicionalne institucije. Pomembno vlogo pri vsem skupaj pa imajo tudi družbena omrežja, kjer se ideje o intuiciji, energijah in »manifestiranju« hitro širijo ter normalizirajo.
Dodajajo, da v obdobju, ki ga zaznamujejo hitre spremembe in pogosto tudi nasprotujoče si informacije, mladi iščejo odgovore onkraj preverjenih razlag z namenom, da bi našli občutek smisla in notranje orientacije.