Triglav ostal brez ledenika, Matterhorn pa brez snega

Osupljivi posnetki Matterhorna, znamenitega 4.478 metrov visokega vrha na meji med Švico in Italijo, kažejo skoraj povsem golo goro brez snega.

Takšen prizor konec septembra je zelo nenavaden in je znova opozoril na vse toplejše razmere v Alpah.

Čeprav je Matterhorn v poletnih mesecih pogosto brez večje snežne odeje, je popolna odsotnost snega ob koncu septembra precej neobičajna. Fotografije, posnete približno leto prej, kažejo povsem drugačno podobo – pobočja znamenite gore so bila takrat že prekrita s snegom.

Zaradi taljenja več podorov

Nenavadno visoke temperature, ki so letos zajele dele Evrope, vplivajo tudi na visokogorje. Zaradi segrevanja se talita sneg in led, umikajo se ledeniki, v visokih legah pa se lahko tali tudi permafrost, ki pomaga ohranjati stabilnost skalnih pobočij. Posledica so vse pogostejši skalni podori in odlomi, zaradi katerih so morali nekatere planinske poti v Alpah že zapirati.

Podnebne spremembe so močno zaznamovale tudi slovenski Triglav. Triglavski ledenik, ki je bil nekoč prepoznaven del podobe najvišje slovenske gore, se je skozi desetletja zaradi segrevanja ozračja močno zmanjšal. Danes je ostanek ledu tako majhen, da o njem vse težje govorimo kot o pravem ledeniku.

Podobne spremembe lahko opazujemo po številnih evropskih gorstvih. Alpe tako počasi izgubljajo svojo nekdanjo podobo, posledice segrevanja pa niso več vidne le v oddaljenih ledeniških dolinah, temveč tudi na najbolj znamenitih vrhovih.

Matterhorn brez snega in Triglav brez nekdanjega ledenika sta zato dve zelo različni, a simbolni podobi sprememb, ki se dogajajo v evropskem visokogorju.