Finančni minister Andrej Šircelj (levo), ki se je po najnovejši anketi Mediane povzpel na tretje mesto na lestvici politikov, načrtuje obvezno bankomatno mrežo v manjših krajih. V naseljih z več kot 1.000 prebivalci bi moral biti na voljo bankomat v razdalji največ pet kilometrov od centra naselja, podobni kriteriji bi veljali tudi za poslovalnice v večjih naseljih. Foto: X
Tudi Šircljeva ideja bo romala na ustavno sodišče
Če poslovne banke mreže gotovinskih točk ne bodo vzpostavile same, bo Banka Slovenije z odločbo določila tisto, ki bo morala zagotoviti gotovinsko točko in vrsto gotovinske točke (bankomat ali poslovalnica), napovedujejo na finančnem ministrstvu.
V ponedeljek se konča javna obravnava predloga zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ki bo bankam naložil vzpostavitev bankomatov oziroma poslovalnic tudi v krajih, v katerih jim te prinašajo izgubo in so jih v preteklosti ukinjale. Na Hrvaškem tak zakon že imajo, a se banke pri njih že vse leto ne morejo dogovoriti o ključu, po katerem bi si razdelile stroške obvezne bankomatne mreže v odročnih krajih. V Avstriji je tovrstno bankomatno mrežo začela financirati kar tamkajšnja centralna banka. Ideji slovenskega finančnega ministra Širclja se obeta sodna presoja predlaganih rešitev.
Kako konkretno naj bi izvajali zamisel iz koalicijske pogodbe, ki so jo na finančnem ministrstvu pod vodstvom Andreja Širclja ubesedili v predlogu zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev?
Vlada bi z zakonom uvedla med drugim tudi brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke, za ranljive skupine in upokojence pa naj bi bil ta paket še razširjen. Sogovorniki iz bančništva napovedujejo, da bodo te stroške komenzirali pri drugih cenah svojih storitev.
Predlog zakona določa tudi merila za vzpostavitev mreže gotovinskih točk (bankomati, poslovalnice) na celotnem območju Slovenije.
Poslovne banke že doslej niso bile dovzetne za pozive politike, naj vendarle tudi v manjših krajih ohranijo poslovalnice in bankomate. Iz SDS so sicer že v preteklosti prihajali pozivi, naj se prepreči ukinjanje bankomatov na podeželju.
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da so »zakon pripravili z mislijo na dobrobit potrošnikov – predlog zakona je dober za ljudi«. Takole ga pojasnjujejo tudi v kratkem posnetku v družbi državnega sekretarja Petra Papeža.
Ministrstvo: Stroške vzpostavitve mreže bodo krile banke
Banka Slovenije naj bi po zakonu identificirala geografska področja, ki so nezadovoljivo pokrita z gotovinskimi točkami, ter banke z nadzorniškim pismom najprej pozvala, da izrazijo morebitni interes za izvedbo potrebnih ukrepov za zagotovitev mreže gotovinskih točk v skladu merili tega zakona.
V naseljih z več kot 1.000 prebivalci bi moral biti na voljo bankomat v razdalji največ pet kilometrov od centra naselja, podobna merila bi veljala tudi za poslovalnice v večjih naseljih.
Če banke ne bodo zagotovile dostopa do gotovine prostovoljno, bo Banka Slovenije z odločbo določila tisto, ki bo morala zagotoviti gotovinsko točko in vrsto gotovinske točke (bankomat ali poslovalnica). Pri določitvi banke, ki bo morala zagotoviti gotovinsko točko, bo Banka Slovenije upoštevala razliko med tržnim deležem pri depozitih gospodinjstev in med deležem relevantne vrste gotovinskih točk (bankomatov ali poslovalnic), regijsko pokritost in vzpostavitev oziroma umik gotovinskih točk v preteklosti.
»Stroške iz naslova naložitve obveznosti vzpostavitve mreže gotovinskih točk bo predvidoma kril bančni sektor, enako velja tudi glede nudenja brezplačnega paketa nekaterih plačilnih storitev,« napovedujejo na ministrstvu za finance.
Na vprašanje, ali prisila bank, da bankomate in poslovalnice zagotavljajo ne glede na to, da jim prinašajo izgubo, ni v nasprotju z ustavo, na ministrstvu ocenjujejo, da ne.
V Združenju bank Slovenije pa so do prisile. Iz pogovorov z bančniki je pričakovati, da bodo banke svoj prav iskale tudi na sodišču. Zagotavljaje mreže bankomatov in bančnih poslovalnic naj bi bilo namreč ekonomsko in zadnje čase tudi izvedbeno vprašljivo.
Kako pa je v tujini?
Avstrijska centralna banka je v začetku julija javnost obvestila, da bo na podeželju in v občinah brez dostopa do gotovine postavila lastne bankomate, če skupaj z lokalno skupnostjo ocenijo, da je to dejansko nujno. V naslednjih dveh letih je načrtovana postavitev do 120 bankomatov. Prednost pri postavitvi bodo imele podeželske občine, ki izpolnjujejo jasno določena merila.
Medtem pa se na Hrvaškem banke že vse leto ne morejo dogovoriti o financiranju obvezne mreže bankomatov. Hrvaški sabor je namreč lanskega julija sprejel zakon, ki zagotavlja brezplačne bančne storitve za osnovne račune (zanimanje zanje je majhno) ter mrežo bankomatov.
Na hrvaškem stanovskem bančnem združenju so za Info360 povedali, da so različni modeli delovanja omrežja bankomatov »še vedno predmet analize bank na individualni ravni in trenutno še niso dokončno oblikovani, zato enoten stroškovni ključ ni bil določen ali dogovorjen. Gre za kompleksne rešitve, ki vključujejo številne tehnične, operativne in pravne vidike,« so poudarili.
