Uprava za zaščito in reševanje: Alarm ni zvonil, ker so zatajili na lokalni ravni

Sredi novembra je Goriško regijo prizadela ujma. Zaradi udorov in plazov so bile številne ceste neprevozne, prebivalci manjših vasi (okoli 150 ljudi) so bili dobesedno odrezani od sveta. Da prihaja huda ura in da naj zavarujejo sebe in svoje premoženje, bi lahko bili obveščeni prek javnega sistema za obveščanje in alarmiranje SI-Alarm, a niso bili. Zakaj?

Na Upravi za zaščito in reševanje (URSZR)

so pojasnili, da je odgovornost na plečih lokalnega organa, ki ni podal odločitve o izvedbi ukrepa.

Odločitev o alarmiranju je sicer v pristojnosti vodje intervencije, poveljnika civilne zaščite, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (sodi v okvir ministrstva za obrambo), župana, vlade, ministra ali drugega pooblaščenega, ki na podlagi znanih okoliščin oceni resnost situacije in dejansko nevarnost za življenje ljudi ter premoženja.

Na Upravi so povedali, da samo vremensko opozorilo še ne zadostuje za sprožitev alarmiranja in da »v primeru zadnjih vremenskih dogodkov ni bilo podane odločitve pristojnega lokalnega organa o izvedbi tovrstnih ukrepov.«

Tedni so se spremenili v mesece

V dnevih po ujmi smo na Upravo za zaščito in reševanje, na urad vlade za komuniciranje in na ministrstvo za digitalizacijo naslovili več vprašanj. Hoteli smo ugotoviti, kaj se po septembrski blamaži, ko so številni zaman čakali testno alarmno sporočilo, dogaja s ponovnim testiranjem. Takrat je bilo napovedano, da bo novo testiranje sledilo v nekaj tednih.

»Na podlagi Zaključnega poročila o izvedbi javnega testiranja sistema SI-ALARM je ugotovljeno, da je sistem na ravni infrastrukture operativen, potem ko so bile odpravljene med testiranjem zaznane pomanjkljivosti,« so zapisali v odgovoru in dodali, da naj bi bila v naslednjih tednih izvedena nadgradnja, po katerih bo operacijski sistem Android ustrezno posodobljen.

Vseeno pa to ne reši situacije za uporabnike Applovih mobilnih naprav – sporočilo lahko namreč prejmejo le tisti, ki imajo operacijski sistem posodobljen na iOS26. V omrežju naj bi bilo na ta operacijski sistem posodobljenih približno 35 odstotkov naprav. Naprave s starejšimi različicami operacijskih sistemov, z redkimi možnimi izjemami, potisnih sporočil ne bodo prejele, so nam potrdili tako na ministrstvu kot na URSZR.

Ob teh podatkih se ambicija ministra za obrambo Boruta Sajovica, ki je po fiasku napovedal, da si želi, da bi ob naslednjem testiranju poročilo dobilo 95 odstotkov ljudi, zdi nedoseljiva.

»Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo ponovno javno testiranje glede stanja zgoraj navedenih posodobitev operacijskega sistema iOS ter Android na izbranih območjih Slovenije smiselno in bi ga bilo mogoče izvesti v začetku prihodnjega leta,« pravijo na URSZR.

Kampanjo ocenjujejo za uspešno, čeprav sporočil ni bilo

Na račun testiranja, alarmiranja in komunikacije je sicer mogoče slišati precej kritik. Med bolj glasnimi kritiki je bil nekdanji prvi človek Mobitela Anton Majzelj, ki je v začetku oktobra za Finance dejal, da način obveščanja ni tehnološko kompliciran in da če bi bilo prav narejeno, ne bi bilo težav. Obregnil se je tudi ob ceno – sistem bo državo do leta 2030 namreč stal 4,46 milijona evrov brez davka. Zajeten kupček denarja pa je država namenila še oglaševanju in zakupu medijskega prostora.

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so nam zagotovili, da so kampanjo izvedli sami, brez najete agencije, in sicer neposredno pri ponudnikih.

»Podlaga za sklenitev dogovora s ponudniki o zakupu medijskega prostora je bil doseg (največja klikanost, poslušanost) - skladno z javno raziskavo MOSS ter RTV Slovenija zaradi dosega narodnih manjšin. Mediji, ki so sodelovali v kampanji, skladno z raziskavo, so bili (RTV, 24ur.com, Siol, Žurnal 24, Svet 24, Metropolitan, N1, Slovenske novice, Delo, Dnevnik, Večer). Oglaševanje je potekalo tudi pri najbolj poslušanih radijskih postajah, in sicer Radio 1, Radio Aktual, Radijska mreža lokalnih radiev ter radijski programi RTV,« so pojasnili.

Kampanja SI-Alarm.

Čeprav jim uporabnikov ni uspelo prepričati, da posodobijo svoje telefone na nove operacijske sisteme, so zadovoljni tudi s kampanjo, ki je potekala na družabnih omrežjih. Ocenili so jo za uspešno.

»S celotno kampanjo (na spletu, televiziji, radiu, družbenih omrežjih, na terenu,…) smo dosegli vse zastavljene cilje – preprečili smo množično paniko, ki bi lahko povzročila preobremenjenost številk za klice v sili in operaterjev, preprečili smo širjenje dezinformacij v zvezi s samim sistemom ter dosegli to, da so prebivalci prepoznali pomembnost sistema za obveščanje in alarmiranje prek mobilnih javnih omrežij. Povedano dokazuje tudi zelo nizko število klicev na telefonske številke za klice v sili, pri operaterjih in na URSZR,« še zadovoljni dodajo.