side-text
Foto: RTV Slovenija

Foto: RTV Slovenija

Aktualno

Uredništvo Tarče: To je cenzura!

V začetku meseca smo razkrili, kaj se obeta uredništvu Tarče, ki ostaja tako rekoč edina kritična oddaja na nacionalni televiziji do aktualne oblasti.

Kot smo že zapisali, se zapis v programskem dokumentu nacionalke bere tudi tako, da opozicijskih politikov v oddajo ne bodo smeli vabiti. 

Na spremembe, ki si jih je zamislilo vodstvo javne hiše, so se odzvali tudi ustvarjalci oddaje v pismu programskemu svetu. V njem so med drugim zapisali, da spremembe vidijo kot cenzuro, poseg v avtonomijo izbire gostov, ki jih ni bila deležna nobena druga oddaja, krnitev svobode izražanja, ki je temelj demokracije.

Pismo ustvarjalcev oddaje objavljamo v celoti.

Spoštovani,
Tarča je najbolj gledana informativna oddaja na TV Slovenija in največkrat citirana informativna oddaja vseh televizij, z mnogimi odmevnimi razkritji, ki so krojile družbeno in politično dogajanje v zadnjih letih, s čimer smo si pridobili tudi veliko zaupanje in podporo javnosti. Ta trenutek pa je Tarča tudi ena izmed redkih medijskih vsebin, ki je ostala kritična do anomalij v državi: v politiki, gospodarstvu in drugih segmentih družbe.
Čudi nas, da bo sprememb koncepta deležna izključno oddaja Tarča, ki velja za uveljavljeno in v javnosti sprejeto oddajo. Spremembe so nastale povsem brez posvetovanja z ustvarjalci oddaje.
Predlog sprememb je za ustvarjalce oddaje nerazumljiv in ponižujoč, saj oddaji neutemeljeno očita senzacionalizem in zanemarja visok nivo preiskovalnega novinarstva, ki ga oddaja dosega. Snovalci napotkov niso seznanjeni ali pa namerno ignorirajo dejstvo, da uspeva ekipa oddaje ta nivo doseči ob izredno intenzivnem in obsežnem delu. Ob sedanji kadrovski sestavi ekipe je delo, ki je potrebno za takšen nivo, dolgoročno nevzdržno, obenem pa se kadrovska sestava poslabšuje in nimamo nobenega signala s strani vodstva, da bi se lahko slabšanje ustavilo, kaj šele, da bi se izboljšalo.
Če bo predlog sprejet, bi bili lahko pod pretvezo krepitve strokovnosti deležni posega v uredniško avtonomijo pri izbiri gostov, ki jih vodstvo televizije, ki je pripravljajo PPN, v oddaji več ne bi želelo. Takšne omejitve ni deležna nobena druga informativna oddaja. Omejitev razumemo kot poskus cenzure in krnitev svobode izražanja, ki je temelj demokracije in je zapisana tudi v Ustavi RS (39. člen). Preprečevanje udeležbe bodisi določenih politikov ali drugih gostov, ki vodstvu niso po godu, je nedopustno in bi ga lahko razumeli tudi kot poskus vpliva vladne politike na delovanje vplivne in gledane oddaje, ki je kritična do oblasti in bi jo bilo najbolje utišati ali vsaj omejiti, kar si politika že dolga leta želi. Tudi soočenje mnenj in polemična razprava sta del demokracije in njuno omejevanje je korak stran od temeljnih demokratičnih vrednot in principov. 
Podpiramo prizadevanja za krepitev čim več raziskovalnih vsebin v oddaji Tarča, kar pa si predstavljamo kot ureditev pogodb sodelavcem, ki bodo lahko opravljali delo raziskovalnega novinarja in kadrovski okrepitvi. Pozivamo, da iz predloga osnutka PPN 2026 umaknete sporne zapise glede spreminjanja koncepta oddaje Tarča, ki je sicer nastal brez vednosti, sodelovanja in strinjanja kogar koli v uredništvu. Z njim smo bili seznanjeni naknadno, in še to od novinarjev drugih medijev in ne koga od nadrejenih.
Zapis »Politiki bodo gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja« omejuje vabljenje določenih ljudi. Takšnega navodila nima nobena informativna oddaja. Šlo bi za nedopusten poseg v svobodo izražanja, ki je opredeljena v 39. členu Ustave RS (Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.) Prav tako pozivamo, da iz zapisa umaknete subjektivne vrednostne sodbe o tem, da »oddaja ne bo več senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave.«
Erika Žnidaršič, Anja Šter, Vanja Gligorovič, Ana Bajuk, Klemen Košak, Žan Dolajš, Boštjan Kogovšek