Ustavno sodišče odločilo: do referenduma, ki ga je predlagal Aleš Primc, ne more priti

Ustavno sodišče je presodilo, da sklep državnega zbora, s katerim je ta julija zavrnil razpis referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ni v neskladju z ustavo. Gre za zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic, zato referendum po ustavi ni dopusten.

Pobudnika referenduma Aleš Primc in Apolonija Naglič v postopku za oceno ustavnosti navedla, da je bila novela v DZ sprejeta po skrajšanem postopku v nasprotju z določbami poslovnika DZ in v nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti, saj da ne gre za manj zahtevno dopolnitev zakona.

Po njunem mnenju novela spreminja namen postopkov OBMP. Opozarjata, da je bila oploditev z biomedicinsko pomočjo doslej razumljena kot sredstvo za zdravljenje neplodnosti, novela pa njen namen »prenaša od zdravljenja biološke neplodnosti k izpolnjevanju individualnih želja po starševstvu mimo naravnih pogojev«.

To naj bi pomenilo ustvarjanje pravice do otroka kot predmeta storitve, pri čemer naj bi se po mnenju pobudnikov spregledale otrokove koristi, predvsem njegova naravna pravica do očeta in matere. Po njunem mnenju novela ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti na ustavnoskladen način. 

DZ je novelo zakona sprejel 18. junija, koalicija Za otroke gre pa je v DZ vložila podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli. Ker gre za novelo, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustava pa referenduma o takšnih zakonih ne dopušča, je koalicija junija v DZ vložila predlog, po katerem razpis referenduma v tem primeru ni dopusten. DZ je ta sklep sprejel 4. julija z 51 glasovi za in 33 proti.

Odpravljajo neustavnosti

V odgovoru na pobudo za ustavnost so v DZ poudarili, da novela celovito ureja področje OBMP in odpravlja neustavnosti, obenem pa izboljšuje jasnost in učinkovitost postopkov.

Ustavno sodišče je pojasnilo, da v tovrstnih primerih presoja le, ali zakon spada med tiste, o katerih referenduma ni mogoče razpisati. Ne presoja pa vsebine novele ali postopka njenega sprejemanja – to bo lahko predmet ločenega postopka po njenem začetku veljavnosti.

Sodišče je dodalo, da morebitni posredni učinki odprave protiustavnosti niso razlog za dopustitev referenduma. Ob sklicevanju pobudnikov na voljo volivcev je poudarilo, da v ustavni demokraciji človekove pravice prevladajo nad odločitvijo večine. Odločitev je bila sprejeta s petimi glasovi za in tremi proti.